ZDA so zrušile temelje mednarodnega prava

3. januar 2026 bo ostal zapisan v zgodovini kot dan, ko je najpomembnejša zahodna demokracija javno razglasila konec mednarodnega reda, ki je temeljil na pravilih. Ameriška vojaška operacija v Venezueli in prijetje predsednika Nicolasa Madura ter njegove žene ni le še ena geopolitična kriza. Je frontalni napad na temelje mednarodnega prava in sistem Združenih narodov.

ZDA so nelegalno vklenile predsednik suverene države Venezule - Nicolas Maduro

Operacija, ki je pretresla svet

V najtemnejših urah 3. januarja je ameriška vojska izvedla "Operacijo Absolutna Odločnost". Masivno vojaško akcijo na suvereni državi brez mandata Varnostnega sveta ZN, brez odobritve Kongresa in brez kakršnekoli pravne podlage v mednarodnem pravu.

Več kot 150 ameriških vojaških letal je vzletelo z različnih lokacij po zahodni hemisferi in koordinirano izvedlo akcijo v središču Caracasa. Sodelovale so vse veje oboroženih sil. Kopenska vojska, mornarica, letalstvo, marinci. Skupaj z obveščevalnimi agencijami CIA, NSA.

Rezultat? Prijetje demokratično izvoljenega predsednika suverene države in njegove žene, ki sta bila nato prepeljana v ZDA.

Kaj pravijo ZDA?

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in predsednik Trump nista poskušala skriti dejanj za retoriko o demokraciji ali človekovih pravicah. Nasprotno. Operacijo so predstavili kot demonstracijo gole vojaške moči.

"Nobena druga država na planetu Zemlja ne bi mogla izvesti take operacije. Amerika lahko projicira svojo voljo kjerkoli in kadarkoli."

Trump je bil še bolj neposreden pri oživljanju Monrojeve doktrine iz 19. stoletja.

"Pod našo novo strategijo nacionalne varnosti ameriška dominacija v zahodni hemisferi nikoli več ne bo vprašljiva. Ne bo se zgodilo."

To ni več govor o "mednarodnem redu, ki temelji na pravilih". To je odkrita razglasitev ameriške imperialne sfere vpliva.

Razlogi za operacijo? Hegseth jih je navedel brez zadržkov.

"Zaustavitev tolp in nasilja v ZDA. Zaustavitev pretoka drog. Vrnitev nafte, ki so nam jo ukradli".

Kršitve mednarodnega prava

Ta operacija krši praktično vse temelje sodobnega mednarodnega prava.

Ustanovna listina ZN (Člen 2). Prepoved uporabe sile. Člen 2(4) jasno prepoveduje uporabo sile proti teritorialni celovitosti ali politični neodvisnosti katerekoli države. Načelo suverenosti. Kršitev temeljnega načela enakopravnosti in samoodločbe narodov.

Načelo nevmešavanja. Prisilna zamenjava vlade je najhujša možna oblika vmešavanja v notranje zadeve suverene države.

Mednarodna običajna praksa. Prijetje tujega šefa države brez pravne podlage postavlja precedens, ki lahko destabilizira celotni mednarodni sistem.

Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih. Če je bil kitajski odposlanec res v Caracasu, bi lahko akcija kršila tudi diplomatsko imuniteto.

Kitajska: Osamljena v obrambi mednarodnega prava

Peking je izdal najostrejšo obsodbo ameriškega dejanja, označujoč ga za jasno kršitev mednarodnega prava. Kršitev Ustanovne listine ZN. Kršitev temeljnih norm med državami.

Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura in njegovo vrnitev na položaj predsednika Venezuele.

Eksplozivno časovno ujemanje

Po poročilih se je kitajski odposlanec osebno srečeval z Madurom le nekaj ur pred ameriško akcijo. Če je to res, pomeni, da je ameriška vojaška specialna enota morda za las zgrešila prijetje kitajskega diplomata. Kar bi lahko sprožilo neposreden konflikt med velesilama.

Za Peking to ni le Venezuela. Gre za precedens. Če ZDA lahko izvajajo vojaške operacije za zamenjavo vlad v Latinski Ameriki, kaj jih lahko ustavi, da ne bi tega počele kjerkoli drugje?

Gospodarski interesi

Kitajska je največji kupec venezuelske nafte in je močno investirala v venezuelsko energetsko infrastrukturo. Ta operacija neposredno ogroža kitajske strateške interese v regiji in dostop do energentov.

Evropa molči: Konec zahodnih vrednot

Kar je morda najbolj sramotno pri tem trenutku, je popolna ali pa je le pasivna neodločna tišina Evrope.

Kjer so evropske prestolnice? Bruselj, Berlin, Pariz, London, ki so se še pred kratkim tako glasno zavzemale za spoštovanje mednarodnega prava. Varovanje človekovih pravic. Večstransko diplomacijo. Suverenost držav.

Zdaj? Popolno molčanje.

Dvojni evropski standardi v vsej svoji goloti

Ko Rusija izvaja vojaške operacije, Evropa uvaja sankcije, zmrzuje bančne račune, izključuje države iz SWIFT sistema ter glasno obsoja "kršitve mednarodnega prava".

Ko pa ZDA izvedejo vojaško invazijo in prijetje tujega predsednika, Evropa molči, ne komentira, gleda stran.

Konec "strateške avtonomije"

Evropsko molčanje dokazuje, da "strateška avtonomija", o kateri govori EU, ne obstaja. Evropa ne more in si ne upa delovati neodvisno od ZDA, niti ko gre za najosnovnejša načela mednarodnega prava.

To ni le politična strahopetnost. To je moralna katastrofa.

Kako lahko Evropa še kdaj kritizira Kitajsko, Rusijo ali katerokoli drugo državo za kršitve mednarodnega prava, ko molči ob najbolj očitni in brutalni kršitvi tega istega prava?

Licemerni "red, ki temelji na pravilih"

Zahodni slogan "rules-based international order" (red, ki temelji na pravilih) se je razkril v vsej svoji goloti. Ta "red" v resnici pomeni: "Pravila, ki jih določimo mi, veljajo za vse druge. Ne pa za nas."

Ko je primerno, se Zahod sklicuje na mednarodno pravo. Ko pa mednarodno pravo stoji na poti ameriških ali zahodnih interesov, ga preprosto ignorirajo.

Precedens za prihodnost

Za manjše države

Ta operacija pošilja jasen signal vsem manjšim državam. Suverenost je iluzija, če se zamerite dovolj močni državi. Mednarodno pravo vas ne bo zaščitilo, če nasprotnik ima vojaško premoč. Mednarodne institucije so nemočne, ko gre za močne države.

Za Latinsko Ameriko

Vrnitev Monrojeve doktrine pomeni, da ZDA obravnavajo celotno Latinsko Ameriko kot svoje "dvorišče pred hišo", kjer lahko delujejo brez omejitev mednarodnega prava. Vsak latinskoameriški voditelj, ki ne zadovoljuje ameriških interesov, je zdaj pod implicitno grožnjo vojaške intervencije.

Za globalni jug

Države globalnega juga. Afrika, Azija, Latinska Amerika. Vidijo jasno sporočilo. Zahodni diskurz o demokraciji in človekovih pravicah je propaganda. Edino kar res šteje, je moč. Če nimate jedrskega orožja ali močnih zaveznikov, ste ranljivi.

Konec večstranskega sistema?

Ta dogodek postavlja temeljno vprašanje. Če največja zahodna demokracija odkrito krši mednarodno pravo, kakšen smisel imajo še mednarodne institucije?

Varnostni svet ZN je popolnoma nemočen, saj ZDA imajo veto in ne bodo nikoli dopustile obsodbe lastnih dejanj.

Meddržavno sodišče je brez izvršilne moči in ne more prisiliti ZDA k spoštovanju sodbe.

Splošna skupščina ZN podaja le svetovalna pooblastila in nima moči, da ustavi dejanj velesil.

Kaj ostane?

Če mednarodno pravo ne velja več za najmočnejše, kaj ostane?

Ostane pravilo močnejšega! Ostane svet, kjer velike države lahko napadejo male države brez posledic. Vojaška moč nadomesti pravno argumentacijo. Nacionalni interesi so edino merilo pravilnosti. Ideologija "Amerika najprej" nadomesti večstranski red.

Paradoks: Kitajska kot branik mednarodnega prava

Največji paradoks tega trenutka je, da npr. Kitajska, ki je s strani kolektivnega zahoda označena kot avtoritarna država in ki jo Zahod obtožuje kršitev človekovih pravic, brani načela, ki naj bi bila temelj "zahodnih vrednot", kot so suverenost držav, nevmešavanje v notranje zadeve, spoštovanje mednarodnega prava in večstranska diplomacija.

Medtem ko samooklicani "branitelj svobodnega sveta", ZDA, odkrito krši vsa ta načela. Kako smo prišli do točke, kjer t.i. avtoritarna Kitajska brani liberalni mednarodni red, medtem ko ga liberalne demokracije rušijo?

Kaj sledi?

Za Venezuelo - negotova prihodnost.

Bo ZDA postavila marijonetsko vlado? Kdo bo nadzoroval nafto? Kakšna bo reakcija venezuelskega ljudstva?

Za ameriško-kitajske odnose

Stopnjevanje napetosti je neizogibno. Kitajska bo iskala načine za zaščito svojih interesov v latinski Ameriki. Tveganje za neposreden konflikt se povečuje.

Za evropsko verodostojnost

Popolna izguba moralnega kompasa. Kako lahko EU še vedno trdi, da je "normativna sila", ko molči ob tako očitni kršitvi norm? Kitajska in Rusija bosta ob vsaki priložnosti prikazovali evropsko licemernost, kar je prav!

Za mednarodni sistem

Pospeševanje prehoda v multipolaren svet. Vendar ne na podlagi pravil, ampak na podlagi moči. Države bodo iskale nove zaveze za zaščito pred arbitrarnimi akcijami velesil.

To bo seveda konec iluzij o univerzalnih pravilih!

---

3. januar 2026 lahko označimo kot datum, ko je umrlo mednarodno pravo. Vsaj v obliki, kot smo ga poznali od konca druge svetovne vojne.

ZDA so pokazale, da vojaška moč presega pravna načela. Nacionalni interesi (še posebej nafta) upravičujejo invazijo. "Ameriška dominacija" je pomembnejša od suverenosti drugih držav.

Evropa je pokazala, da njena zavezanost mednarodnemu pravu je selektivna in pogojna. Strateška avtonomija je iluzija. Zahodne vrednote veljajo le, ko ustrezajo zahodnim interesom.

Kitajska, kljub t.i. lastnim avtoritarnim težnjam, ostaja osamljena v obrambi načel, ki naj bi bila univerzalna. In morda je to najbolj ironičen del cele zgodbe. Mednarodno pravo, ki so ga vzpostavile zahodne demokracije po grozotah druge svetovne vojne, zdaj brani t.i, avtoritarna država, medtem ko ga te iste demokracije rušijo.

"Dobrodošli v leto 2026, in pod predsednikom Trumpom je Amerika nazaj."

Res je Amerika nazaj. Nazaj v 19. stoletje, ko je veljalo pravilo močnejšega. Nazaj v čas imperialnih sfer vpliva. In medtem ves svet molči. Ali pa, še huje ploskajmo Trumpovi pameti ali norosti.