Pam Bondi in DOJ: Transparentnost ali preračunljivo zavajanje?
- ZrcaljenjeNovic
- 7 minutes ago
- Branje traja 5 min
Ko generalna državna tožilka ZDA meša karte namesto da bi razkrila resnico
Združene države se spopadajo z največjo moralno dilemo svoje novejše dobe – a pri tem, žal, ne zdržijo preizkušnje.
Ko je Pam Bondi sedla pred kongresni odbor za pravosodje na zaslišanju o nadzoru nad Ministrstvom za pravosodje (DOJ), je Amerika pričakovala resne odgovore. Dobila je izmikanje, odklanjanje in – kar je naravnost žaljivo – pozive, naj se javnost raje osredotoči na borzne indekse. Nasdaq raste! S&P 500 je na rekordnih vrednostih! Dow Jones cveti! Kot da lahko gospodarska rast opere madež najhujših zločinov proti otrokom, ki so se kdaj razkrili na tleh zahodne demokracije.
Državna tožilka, ki naj bi bila varuhinja pravice, se je na zaslišanju obnašala, kot da prodaja delnice, ne pa kot oseba, ki ji je zaupana ključna odgovornost razkritja celotne resnice o omrežju Jeffreyja Epsteina – omrežju sistematične spolne zlorabe otrok, trgovine z ljudmi in, kot kažejo posamezni zapisi v dokumentih, morebitnih še hujših grozodejstev, vključno z umori in domnevnim kanibalizmom. To niso teoretične špekulacije – to so navedbe, ki izhajajo iz dokaznega gradiva, ki ga je DOJ sam zbral in zdaj selektivno objavlja.
Transparentnost kot dimna zavesa
Pretekli vikend je Pam Bondi skupaj z namestnikom Toddom Blancheom v pismu kongresnemu odboru za pravosodje zatrdila, da je DOJ objavil vse dokumente, ki jih zahteva Zakon o transparentnosti Epsteinovih spisov (Epstein Files Transparency Act). V pismu je bil priložen seznam stotin imen, ki se pojavljajo v dokumentih.
Na prvi pogled – transparentnost v akciji. Na drugi pogled – preračunljiva farsa ali namerno zakrivanje sledi!
Zakaj? Ker je bil seznam imen sestavljen tako, da namerno zabrisuje mejo med dejansko vpletenimi storilci in povsem naključnimi omembami. Na istem seznamu, brez kakršnegakoli konteksta ali razlikovanja, se znajdejo:
Larry Nassar – obsojen za spolno zlorabo stotin mladih žensk in otroško pornografijo;
Donald Trump – sedanji predsednik ZDA z dokumentirano dolgoletno povezavo z Epsteinom;
Bill Clinton, Bill Gates, princ Andrew – vsi z dokazanimi stiki z Epsteinom;
in potem: Elvis Presley, Janis Joplin.
Tri milijone Epsteinovih dokumentov je še vedno v temi
Ko je DOJ v začetku meseca objavil obsežen sveženj dokumentov, je namestnik državne tožilke Todd Blanche hkrati priznal, da tri milijone strani niso bile objavljene – domnevno zaradi medicinskih podatkov, grafičnih upodobitev zlorab ali zaščite tekočih preiskav.
Kongresnik Thomas Massie, soavtor zakona, je javno zahteval objavo internih memorandumov, ki pojasnjujejo pretekle odločitve o tem, ali preganjati ali ne preganjati Epsteina in njegovih sodelavcev. DOJ se sklicuje na tako imenovani deliberative process privilege – pravico zadrževanja internih razmislekov. A zakon, ki sta ga napisala Massie in Khanna, izrecno zahteva objavo prav teh dokumentov.
Vprašanje, ki ga mora zastaviti vsak misleči človek, je preprosto: Zakaj DOJ aktivno išče pravne poti za zadrževanje dokumentov, ki bi razkrili, zakaj nekatere vpletene osebe niso bile nikoli preganjane?
Odgovor je neprijeten, a očiten: ker bi ti dokumenti lahko razkrili, da so bili določeni vplivneži – morda tudi sedanji predsednik Združenih držav – namerno zaščiteni pred pregonom.
Predsednik v Epsteinovih dokumentih
Donald Trump je dokumentirano poznal Jeffreyja Epsteina. Fotografiran je bil z njim. Javno je o njem izjavil, da je »odličen tip«, ki »rad uživa v družbi mlajših žensk«. Njegovo ime se pojavlja v spisih. In čeprav – kot velja za vse na seznamu – sama omemba ne pomeni krivde, pa dejstvo, da je njegova lastna državna tožilka tista, ki nadzira, katere dokumente objaviti in katere zadržati, predstavlja konflikt interesov takšnih razsežnosti, da spodkopava sam temelj pravne države.
Pam Bondi ni neodvisna. Imenoval jo je Trump. Služi Trumpu. In zdaj odloča, koliko resnice o Trumpovi morebitni vpletenosti v največji škandal spolne zlorabe otrok v sodobni zgodovini bo videla luč dneva.
V nobeni pravni državi na svetu to ne bi smelo biti sprejemljivo. V nobeni!
DOJ mora biti neodvisen – ali pa naj preneha obstajati kot institucija
Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike ni PR-oddelek Bele hiše. Ni politični instrument predsednika. Njegov razlog obstoja je neodvisno, nepristransko uveljavljanje prava – ne glede na to, koga dokazi bremenijo.
Ko DOJ selektivno objavlja dokumente, ko na isti seznam brez razlikovanja postavlja mrtve rock zvezdnice in obsojene pedofile, ko aktivno zadržuje interne memorandume o preteklih odločitvah o pregonu, ko državna tožilka na kongresnem zaslišanju občinstvu svetuje, naj raje spremlja borzo – takrat DOJ ne opravlja svoje funkcije. Takrat je DOJ del problema.
Kar naj se zahteva, ni radikalno, je minimalno:
Takojšnja objava vseh dokumentov – z redakcijo izključno imen žrtev in preživelih.
Objava vseh internih memorandumov o odločitvah glede pregona ali ne-pregona Epsteina in soobtožencev, kot zakon izrecno zahteva.
Neodvisni posebni tožilec, ki ni imenovan s strani Bele hiše, za preiskavo vseh oseb, vključno s sedanjim predsednikom.
Odstop Pam Bondi z mesta državne tožilke ali vsaj njena izločitev iz kakršnegakoli odločanja v zvezi z Epsteinovim primerom.
Svet gleda – in izgublja zaupanje
Združene države Amerike se rade predstavljajo kot svetilnik demokracije, pravne države in človekovih pravic. A svetilnik, ki ne osvetli lastne gnilobe, je le fasada.
Če Amerika ne bo razkrila celotne resnice o Epsteinovem omrežju – vključno z vpletenostjo najvišjih političnih funkcionarjev – ne bo izgubila le ugleda. Izgubila bo zaupanje. Zaupanje lastnih državljanov, nazadnje tudi zaupanje kolektivnega Zahoda, zaupanje celotnega mednarodnega reda, ki temelji na predpostavki, da je zakon nad posameznikom, ne glede na njegovo moč.
Ves svet gleda in ko celo Vladimir Putin – izjavi: »Stoletja so si polnili trebuhe s človeškim mesom in žepe z denarjem. Vendar se morajo zavedati, da se vampirski ples končuje« – takrat ZDA vedo, da je njena moralna kredibilnost na nitki. Ko ti geopolitični nasprotniki s prstom kažejo na tvojo gnijočo notranjost in imajo s tem prav, si takoj izgubil igro in spoštovanje.
Pam Bondi naj odstopi in se opraviči
Pam Bondi je imela priložnost postati oseba, ki so ji ZDA zaupale razkritje najtemnejše resnice o svojih elitah. Namesto tega je postala oseba, ki to resnico aktivno zakriva.
Njeno obnašanje na kongresnem zaslišanju – odklonilni odgovori, preusmerjanje na gospodarske kazalnike, selektivno tolmačenje zakonskih zahtev – je nedostojno funkcije, ki jo zaseda.
Njeno pismo kongresu – z namernim mešanjem kontekstov, enakovrednim navajanjem predatorjev in mrtvih glasbenikov, zavrnitvijo objave internih dokumentov – ni dejanje transparentnosti, je dejanje prikrivanja.
Najboljše, kar lahko Pam Bondi zdaj stori – zase, za institucijo, ki jo vodi, in za preživele žrtve, ki si zaslužijo pravico – je, da odstopi. Da se javno opraviči preživelim žrtvam Epsteinovega omrežja. Da prizna, da je imela vlogo, ki jo je igrala, v nasprotju s temeljnimi načeli pravosodja. Mogoče s tem reši obraz. Mogoče celo dušo. Ker to, kar se skriva v tistih treh milijonih še neobjavljenih strani, ne bo ostalo skrito za vedno. Resnica vedno pride na dan. Vprašanje je le, koliko škode bo še storjeno, preden se to zgodi.
Predaleč je šlo
Otroci so bili zlorabljeni. Otroci so bili mučeni. Dokumenti nakazujejo, da so bili otroci umorjeni. In ljudje, ki so to storili ali omogočili, hodijo po prostosti – nekateri med njimi vodijo najmočnejšo državo na svetu.
To ni vprašanje levice ali desnice. To ni vprašanje republikancev ali demokratov. To je vprašanje osnovne človeškosti in razuma.
In vsak dan, ko DOJ zadržuje dokumente, vsak dan, ko Pam Bondi meša karte namesto da bi razkrila resnico, vsak dan, ko se Amerika odloči gledati borzne indekse namesto v oči lastni temi – je dan, ko pravica za žrtve umira malo bolj.
Predaleč je šlo. Razkrijte vse. Zdaj.
