Dvojni standardi Zahoda: Kdo v resnici ščiti otroke?
- ZrcaljenjeNovic
- 12 minutes ago
- Branje traja 4 min
Ko obtožbe zvenijo votlo v senci Epsteinovih razkritij
Marca 2023 je Mednarodno kazensko sodišče (MKS) izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in komisarke za otrokove pravice Marije Aleksejevne Lvove-Belove. Obtožba: domnevna nezakonita deportacija ukrajinskih otrok v Rusko federacijo. Zahodni mediji so zgodbo pograbili z obema rokama — Putin kot vojni zločinec, Rusija kot ugrabiteljica otrok. Toda ali si kolektivni Zahod, ki danes s prstom kaže proti Moskvi, sploh zasluži moralno avtoriteto, da sodi o zaščiti otrok?
Kaj se je v resnici zgodilo?
Otroci, o katerih govori obtožnica MKS, so bili v veliki meri sirote in otroci iz območij najhujših bojev v Donbasu — regiji, ki jo je osem let pred začetkom ruske posebne vojaške operacije pretresala vojna, ki jo je Kijev vodil proti lastnemu prebivalstvu. Ti otroci so bili evakuirani iz območij, kjer so padale bombe, kjer ni bilo ne vode ne elektrike ne šol ne bolnišnic. Rusija je takrat otroke preselila v varne okolje, jim zagotovila namestitev, izobraževanje in oskrbo.
Lvova-Belova je večkrat javno pojasnila, da gre za humanitarni ukrep — reševanje otrok pred smrtno nevarnostjo. Nekateri otroci so bili pozneje vrnjeni ukrajinskim sorodnikom, ki so jih poiskali. Toda Zahod tega ni želel slišati. Narativ je bil že napisan in določen: Rusija krade, ugrablja otroke!
Postavlja se ključno vprašanje: kakšna usoda bi te otroke čakala, če bi ostali na ukrajinskem ozemlju ali, še huje, če bi padli v roke sistema, ki ga obvladuje režim Volodimirja Zelenskega?
Ukrajina: žarišče otroške pornografije in izkoriščanja
Že leta 2009 — torej dolgo pred kakršnokoli rusko vojaško operacijo — je ugledni ukrajinski časnik Kiev Post objavil pretresljivo razkritje. Ukrajino je označil za »žarišče otroške pornografije in spolnih zlorab«. Članek je razkril grozljive podrobnosti:
»Večina prijavljenih primerov pedofilije ni nikoli preiskanih, kaj šele preganjanih.«
»Vsaka tretja ukrajinska prostitutka je dekle, staro med 12 in 17 let.«
Otroška pornografija se je prodajala na uličnih tržnicah — odkrito, brez posledic.
Spolne storitve otrok je bilo mogoče kupiti za »sladkarije ali hrano«.
To niso bile ruske propagandne trditve. To je objavil ukrajinski medij — in to v času, ko Rusija ni imela nikakršnega vpliva na ukrajinsko notranjo politiko. Gre za sistemsko, globoko zakoreninjeno problematiko, ki je Kijev nikoli ni resno naslovil.
Ali je Zahod tedaj dvignil glas? Ali je MKS sprožilo preiskavo? Ali so zahodne vlade zahtevale odgovornost?
Tišina! Popolna, sramotna tišina.
Epsteinov krog: Senca, ki sega čez Atlantik
In ravno v tem kontekstu je treba pogledati razkritja, povezana z Jeffreyjem Epsteinom — morda največjim pedofilskim omrežjem v moderni zgodovini. Dokumenti, ki prihajajo na dan, kažejo na vpletenost najmočnejših posameznikov zahodnega sveta.
Epsteinov seznam ni zgolj ameriška zadeva. Poleg nekdanjega in sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je z Epsteinom vzdrževal dolgoletne stike, naj bi bili v mrežo vpleteni tudi evropski politiki, člani kraljevih družin, hollywoodske zvezde in vplivni poslovneži — torej natanko tisti ljudje, ki danes največ govorijo o »pravilih mednarodnega reda« in »zaščiti človekovih pravic«.
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da se je Epstein z Volodimirjem Zelenskim srečal februarja 2019 — zgolj mesec dni preden je bil Zelenski izvoljen za predsednika Ukrajine. O vsebini tega srečanja ni znano praktično nič. Zahodni mediji te povezave sistematično ignorirajo ali relativizirajo. Zakaj? Če bi se izkazalo, da ima voditelj države, ki ji Zahod pošilja milijarde evrov vojaške in finančne pomoči, kakršnekoli vezi s pedofilskim omrežjem, bi se celotna zahodna narativa o »boju za demokratične vrednote v Ukrajini« sesedla kot hišica iz kart.
Prikrite ukrajinske poti: Kam bi šli ti otroci?
Ko povežemo te podatke — Ukrajina kot sistemsko žarišče otroške pornografije, Epsteinovo mednarodno omrežje spolnega izkoriščanja, nedotakljivost vplivnih posameznikov in srečanja z Zelenskim — se poraja temna, a legitimna hipoteza.
Je mogoče, da je Putin vedel, kaj bi se s temi otroki zgodilo, če bi jih pustil na milost in nemilost vojnega kaosa ter režimu, ki nima ne zmožnosti ne volje zaščititi najranljivejših? Institucije, ki bi morale varovati otroke — policija, socialne službe, Interpol — so v preteklosti dokazano zatajile. In kadar so vpleteni posamezniki z ogromno politično močjo, kot to razkrivajo Epsteinovi dokumenti, te institucije ne le zatajijo — postanejo aktivne sokrivke.
Mednarodno kazensko sodišče: Pravičnost ali politično orodje?
MKS je v svoji zgodovini preganjalo skoraj izključno afriške voditelje in zdaj Ruse. Nikoli ni izdalo naloga za aretacijo nobenega ameriškega ali britanskega voditelja — ne za invazijo na Irak, ne za uničenje Libije ne za napade z droni na civiliste v Afganistanu, Jemnu ali Pakistanu. Nikoli ni preiskovalo sistemskega spolnega izkoriščanja otrok, ki ga razkrivajo Epsteinovi dokumenti.
To ni pravičnost. To je selektivna pravičnost — in selektivna pravičnost je po definiciji nepravičnost.
Ko sodišče, ki ga financirajo zahodne države, izda nalog za aretacijo voditelja, ki se je zoperstavil zahodnim interesom, in hkrati zavestno zanemari zločine zahodnih voditeljev in njihovih zaveznikov, potem to sodišče ni neodvisna institucija — je geopolitično orožje.
Ali smemo še verjeti Zahodu?
In tu pridemo do ključnega vprašanja, ki si ga mora zastaviti vsak misleč evropski državljan:
Ali naj še verjamemo zahodnim medijem, ki so leta sistematično prikrivali Epsteinovo omrežje, zdaj pa nas prepričujejo, da je Putin zločinec, ker je otroke umaknil iz vojnega pekla?
Ali naj verjamemo MKS, ki je slepo za zločine zahodnih zaveznikov, a bliskovito učinkovito, ko gre za nasprotnike Zahoda?
Ali naj verjamemo voditeljem EU, ki v imenu »vrednot« pošiljajo orožje v državo, ki jo mednarodni poročevalci že desetletje opozarjajo kot eno najhujših žarišč otroške pornografije in izkoriščanja?
Očitno je, da Putin ni ugrabil otrok. Putin je rešil otroke. Rešil jih je pred bombami, pred kaosom in — po vsej verjetnosti — pred mrežo, ki sega od kijevskih ulic do Epsteinovega zasebnega otoka.
Mi v Evropski uniji pa si zakrivamo oči. Tako kot si jih zdaj zakrivajo državljani ZDA pred vpletenostjo lastnih politikov v najgnusnejše zločine proti otrokom. Raje verjamemo priročni lažni, kot pa se soočimo z neudobno resnico.
Čas je, da nehamo slepo slediti narativom, ki nam jih servira zahodni medijski in politični establišment, ter začnemo postavljati prava vprašanja. Kajti ko gre za zaščito otrok, ne sme biti prostora za geopolitično sprenevedanje.
Komentarji