top of page

Trump in dokumenti Epstein: Ko pravna država odpove, mora spregovoriti ljudstvo

  • Writer: ZrcaljenjeNovic
    ZrcaljenjeNovic
  • 1 day ago
  • Branje traja 6 min

Kritičen komentar o najresnejši moralni in pravni krizi sodobnih Združenih držav Amerike

Združene države Amerike se soočajo z neprimerljivim trenutkom v svoji zgodovini: sedeči predsednik države je neposredno imenovan v dokumentih, pričevanjih in posnetkih, povezanih z enim največjih škandalov spolnih zlorab otrok v moderni zgodovini – omrežjem Jeffreyja Epsteina. In institucije, ki bi ga morale poklicati na odgovornost, so videti nemočne, podkupljene ali preprosto paralizirane.

Dejstva, ki jih ni mogoče ignorirati


Iz objavljenih dokumentov – tranš Epsteinovih spisov, FBI-jevih zaznamkov, posnetkov, ki jih je objavil novinar Michael Wolff, in pričevanj več žensk – izhaja vzorec, ki bi v kateri koli normalni pravni državi sprožil takojšnjo in neizprosno preiskavo:

  • Več žensk je podalo prijave spolnih zlorab proti Donaldu Trumpu neposredno FBI-ju. To niso anonimne govorice; to so formalne prijave zvezni policiji.

  • Jeffrey Epstein je sam sebe opisal kot Trumpovega "najbližjega prijatelja" in na posnetkih iz leta 2017 trdil, da je Trump intimno poznal naravo njegovega delovanja – vključno z besedami, ki jih je Epstein pripisal Trumpu: "Of course he knew about the girls."

  • Epstein je trdil, da sta Trump in Melania prvič spala skupaj na njegovem zasebnem letalu, zloglasnem "Lolita Expressu" – letalu, ki je dobilo ime prav po prevozu mladoletnih deklet.

  • Trumpovo ime se pojavi sedemkrat v potniških seznamih Epsteinovih letal. Fotografije in videoposnetki ga prikazujejo na zabavah z Epsteinom skozi več kot desetletje.

  • Elon Musk in Howard Lutnick, ključna člana Trumpovega notranjega kroga, sta po razkritjih dokumentov poskušala obiskati Epsteinov zloglasni otok, pri čemer je Musk spraševal, katera noč bo imela "naj bolj noro zabavo."

  • Steve Bannon, arhitekt MAGA gibanja, je v elektronski pošti komuniciral z Epsteinom.


Trump sam ne zanika, da je bil z Epsteinom prijatelj. Zanika le, da bi vedel, kaj se dogaja. Toda posnetki, dokumenti in pričevanja kažejo drugačno sliko.

Namesto odgovorov – Trumpove grožnje s tožbami


Kakšni so odgovori Donalda Trumpa, ko se je del Epsteinovih dokumentov razkril? Je pojasnil svojo vlogo? Ali se je postavil pred kamero in pod prisego transparentno odgovoril na občutljiva vprašanja? Ne. Grozi s tožbami!


Na letalu Air Force One, oblečen v smoking po elitistični večerji zaprtega kluba Alfalfa – kjer fotografiranje in snemanje ni dovoljeno – je Trump novinarjem zagrozil, da bo tožil Michaela Wolffa. Ne zato, ker so dejstva napačna, temveč ker so bila objavljena!


To je vzorec, ki ga poznamo. Trump je tožil ABC News, ki je klonilo in plačalo 15 milijonov dolarjev. Tožil je CBS – plačali so 16 milijonov. Pravni strokovnjaki so ocenili, da bi obe tožbi verjetno izgubil na sodišču. A podjetja so se raje vdala kot tvegala dolgotrajne postopke proti predsedniku z neomejenimi viri moči.


Zdaj toži New York Times za 15 milijard dolarjev. Njegova ekipa je tožila Daily Beast. Nekdanji vodja kampanje Chris LaCivita je tožil in se nato tiho poravnal – brez odkritja, brez razkritja, brez odgovornosti.


To ni vedenje nedolžnega človeka. To je Trumpov sistematični poizkus utišanje s pomočjo denarja, moči in strahu.


Ko je novinar Wolff Trumpu odgovoril: "Nimam ničesar za skriti, Trumpovi pa zagotovo imajo" 

– in pojasnil, da mu tožba proti Melanii daje pravico do zaslišanja Trumpa pod prisego – je bil to edini kolček pravičnosti v celotni farsi.


Sodstvo ZDA: tihi soudeleženec?


Tukaj je jedro problema. V Združenih državah Amerike obstaja doktrina, ki predsedniku v času mandata de facto zagotavlja imuniteto pred kazenskim pregonom. Vrhovno sodišče je to pravilo v zadnjih letih še okrepilo. Trump je bil sicer obsojen v civilnem postopku zaradi spolnih zlorab (primer E. Jean Carroll) in v kazenskem postopku zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov, povezanih s plačilom pornografski igralki. Toda dejanski pregon za najhujše obtožbe – tiste, povezane z Epsteinovim omrežjem – se še ni zgodil.


Če predsednik ZDA ne more biti kazensko preganjan za domnevno soudeležbo v sistemu spolnih zlorab otrok in mladoletnih deklet, potem pravna država v Ameriki ne obstaja.


Ne gre za politično vprašanje. Ne gre za levico ali desnico. Gre za otroke. Za dekleta, ki so bila izrabljana, prodajana, ponižana – in za moža, ki je danes najmočnejši človek na svetu, čigar ime se pojavlja v dokumentih enega najgrozovitejših pedofilskih omrežij v zgodovini.


In sodstvo molči. FBI, ki je prejel prijave žensk, ni nikoli sprožil javno znanega pregona proti Trumpu v tej zadevi. Zvezni tožilci, ki so uspešno preganjali Ghislaine Maxwell – obsojeno na 20 let zapora –, niso nikoli šli po njeni povezavi do Trumpa.


Zakaj? Ali je predsedniška funkcija v Ameriki postal nekakšen svetniški status, ki človeka postavlja nad zakon? Ali se tožilci bojijo posledic? Ali je sistem tako globoko korumpiran, da pravica za otroke preprosto ni prioriteta, kadar gre za najmočnejše?

Če sodstvo ne more – mora ljudstvo

V demokratični ureditvi je oblast zgrajena na volji ljudstva. Sodstvo, zakonodaja, izvršna veja oblasti – vse to so instrumenti, ki jih ljudstvo pooblasti, da v njegovem imenu izvršujejo pravičnost.


Kadar te institucije odpovejo, se odgovornost vrne tja, od koder je prišla: k državljanom.


Državljani Združenih držav Amerike imajo ustavno pravico in moralno dolžnost, da zahtevajo odgovornost. To ne pomeni nasilja – to pomeni:

  • Množične zahteve za neodvisno preiskavo vseh povezav med Trumpom in Epsteinovim omrežjem, z zaslišanji pod prisego.

  • Zahteve za ustavno obtožbo (impeachment), če se izkaže, da je sedeči predsednik vedel za ali sodeloval pri spolnih zlorabah mladoletnih.

  • Uporabo volilne pravice kot zadnjega varovala demokracije – in jasno sporočilo, da državljani ne bodo tolerirali predsednika z neizbrisljivim madežem spolnih zlorab otrok.

Zaščito novinarjev in žvižgačev, kot je Michael Wolff, ki kljub grožnjam s tožbami in javnemu blatenju s strani Bele hiše nadaljuje s razkrivanjem resnice.


Če pa tudi državljani tega ne storijo – če se pustijo zmanipulirati s političnimi distrakcijami, kulturnimi vojnami in algoritmičnimi mehurčki –, potem je zgodba o Ameriki kot "mestu na griču", kot svetilniku svobode in pravičnosti, dokončno končana. Potem je pravna država v Ameriki mrtva, in vse, kar ostane, je oligarhija, ki se skriva za fasado demokracije.

Evropska unija: moralni preizkus

Na tej točki Evropa mora spregovoriti!


Evropska unija se rada predstavlja kot skupnost vrednot – človekovih pravic, pravne države, zaščite ranljivih, dostojanstva posameznika. Toda ravno zdaj, v tem trenutku, EU aktivno sodeluje z administracijo, ki jo vodi človek, čigar ime je zapisano v dokumentih pedofilskega omrežja. Človek, proti kateremu so več žensk podale formalne prijave spolnih zlorab pri FBI. Človek, ki namesto odgovorov grozi s tožbami in tiste, ki razkrivajo resnico, imenuje "lying sack of shit."


Evropska unija se mora vprašati: ali so naše vrednote le na papirju?


Če EU ne bo jasno in odločno pozvala Trumpove administracije k popolnemu razkritju in odgovornosti glede Epsteinovih dokumentov – če bo nadaljevala z diplomatskim "business as usual" –, potem je njeno sklicevanje na človekove pravice fiktivno načelo. Prazne besede v pravilno oblikovanih deklaracijah.


EU mora:

  1. Izdati uradno izjavo, v kateri izrazi globoko zaskrbljenost glede obtožb spolnih zlorab mladoletnih, ki bremenijo sedečega predsednika ZDA, in pozove k neodvisni preiskavi.

  2. Jasno sporočiti, da polno diplomatsko in gospodarsko sodelovanje z administracijo, ki jo vodi oseba z nerešenimi obtožbami spolnih zlorab otrok, ni združljivo z evropskimi vrednotami in pravnimi standardi.

  3. Zaščititi evropske medije pred pravnimi napadi Trumpove administracije in podpreti svobodo tiska kot temeljni steber demokracije.

  4. Ponuditi zaščito in podporo žrtvam Epsteinovega omrežja, tudi tistim v Evropi, ter spodbujati razkritje celotne resnice, ne glede na politične posledice.

  5. Vzpostaviti mehanizme, ki preprečujejo, da bi politični voditelji – tudi zavezniški – uživali de facto imuniteto za najhujša kazniva dejanja zgolj zato, ker zasedajo visoke funkcije.


Če EU tega ne bo storila? Potem naj preneha govoriti o vrednotah. Potem naj umakne vse deklaracije o otrokovih pravicah, o zaščiti žrtev, o pravni državi. Ker vse to postane prazna retorika v trenutku, ko se odločiš, da geopolitični interesi in trgovinski sporazumi tehtajo več kot posiljena dekleta.

Glas Epsteinovih žrtev

V celotni korespondenci o dokumentih, tožbah, politični igri in diplomatskih preračunih je preslišan en glas – najpomembnejši glas.


Glas deklet, glas žensk, otrok, ki so bili zlorabljeni, prevarani, kupljeni in prodani. Ženske, ki so pristopile k FBI in podale izjave, ki so v nekaterih primerih pričale pod prisego, ki morajo vsak dan gledati človeka, ki je v dokumentih imenovan kot soudeleženi, kako vlada najmočnejši državi na svetu.


Za njih pravna država v Ameriki ni nikoli resnično obstajala. Jeffrey Epstein je dobil smešno kazen in bil nato najden mrtvega v zaporu, preden je lahko pričal. Ghislaine Maxwell je v zaporu – toda nikogar drugega od vplivnih moških, ki so soudeleženi v njunem omrežju, niso preganjali. Bill Clinton, princ Andrew, Donald Trump – vsi so ostali na prostosti.

Preizkusni kamen civilizacije

Ravnanje družbe z njenimi najranljivejšimi člani – z otroki – je najgloblji preizkus njene civiliziranosti. Družba, ki dopušča, da njen najpomembnejši funkcionar ostane neodgovoren za domnevne spolne zlorabe otrok, ni civilizirana družba. Je družba, ki je izdala svoje lastne temelje.


Donald Trump 79-letni predsednik Združenih držav Amerike, ki na letalu Air Force One, v smokingu, na poti iz elitistične večerje v svojo palačo na Floridi, novinarjem grozi s tožbami, namesto da bi odgovoril na vprašanje: "Ali ste vedeli za dekleta?"


Vprašanje, ki mu je novinar poskušal zastaviti in ki ga je Trump prekinil, je bilo: "Did you have any knowledge…" – "Ali ste imeli kakršno koli vednost…"


Nikoli ni odgovoril.


In dokler ne bo odgovoril – pod prisego, pred neodvisno preiskovalno komisijo, z vsemi dokazi na mizi –, ni opran. Ni nedolžen. Je zgolj nekaznovan.


In med nedolžnostjo in nekaznovanostjo je prepad, v katerem ležijo zlomljena življenja otrok.


Če sodstvo ne bo ukrepalo, morajo ukrepati državljani. Če državljani ne bodo ukrepali, mora ukrepati mednarodno skupnost. In če tudi ta ne bo ukrepala, potem smo vsi soudeleženi.


Vsi!




 
 
 

Komentarji


Doniraj s PayPal

Prosim donirajte 1 EUR!

SIGN UP AND STAY UPDATED!

Thanks for submitting!

bottom of page