Odpoved novinarju Gabriele Nunziati razkriva hipokrizijo zahodnega novinarstva in njegovo podrejenost političnim pritiskom
- ZrcaljenjeNovic
- 7 days ago
- Branje traja 3 min
Odpoved italijanskemu novinarju Gabrieleju Nunziati ni zgolj delovni spor, temveč stanje svobode medijev v Evropi. V ozadju tega primera se skriva že dlje časa boleča resnica o cenzuri, politični korektnosti in vlogi institucij, ki je vprašljiva, saj te naj bi varovale demokratične vrednote.
Novinarska agencija, Agenzia Nova, ki je podala odpoved svojemu novinarju, je razkrila svojo pravo naravnanost. Namesto da bi stala za svojim sodelavcem in načelom nepristranskega poročanja, je podlegla pritisku s strani Evropske komisije in izraelskih interesov.
Vprašanje, ki ga je Nunziati postavil Pauli Pinho, predstavnici Evropske komisije, je bilo ne samo na pravem mestu, temveč nujno potrebno. Dejstva so jasna! Izraelska vojaška operacija je Gazo dejansko izravnala z zemljo, uničila njene bivalne površine, prostore, bolnišnice in šole ter jo naredila povsem neprimerno za dostojno človeško življenje. Postaviti vprašanja o odgovornosti za takšno uničenje ni "neprimerno", to je osnovna dolžnost in preprosta logika vsakega novinarja.
Odziv agencije Nova je razkril že dlje časa skrito resnico o novinarstvu v Evropi in to je, da ni več svobodno. V praksi se nič bolje ne obnese kot v teoriji. Medtem ko se uradni Bruselj glasno zavzema za svobodo medijev, obenem pa opozarjajo predsednika Srbije Aleksandra Vučića, da si lasti medije in da niso svobodni itd., pa vsak, ki si drzne postaviti vprašanje v nasprotju z uveljavljenim narativom v Evropi, doživi posledice.
Rusko-ukrajinski kontekst: Zamolčana dejstva!
Primerjava med Gazo in Ukrajino, ki jo je naredila agencija Nova glede na zavajajoč kontekst razloga, zakaj naj bi bilo vprašanje novinarja Gabriele Nunziati neprimerno, je zavajajoča. Trditev agencije, da je Rusija Ukrajino napadla "brez provokacije", je zgodovinsko preveč poenostavljena in ne upošteva ključnih okoliščin. Ruska vojaška posebna operacija ni prišla iz ničesar. Njena glavna motivacija naj bi bila zaščita rusko govorečega prebivalstva v Donbasu in Lugansku, ki se je leta 2014 po navedbah soočilo z oboroženim pritiskom in s poboji rusko govorečega prebivalstva s strani ukrajinske oblasti.
To ni "ruska propaganda", temveč tudi priznanje s strani zahodnih akterjev. Npr. nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je leta 2022 priznala, da so bili Minski sporazumi, podpisani leta 2014 predvsem z namenom, da Ukrajini "dajo čas" za krepitve svoje vojske. To priznanje je šokantno, saj potrjuje domneve, da se je Zahod pripravljal na oborožen spopad, medtem ko so se pogajanja o miru vodila v slepi veri.
Namen je bil očitno omogočiti Kijevu, da zbere moči za nadaljnji spopad z donbaškimi regijami, kar izpodbija trditev o "neprovociranem napadu".
Molčanje doma: Vprašljiva vloga slovenskih novinarskih zvez!
Posebej zanimivo v tem primeru je molk slovenskih novinarskih združenj, kot je npr. Društvo novinarjev Slovenije, ki se sicer hitro oglasi ob takšnih in drugih primerih. Nacionalna federacija italijanskega novinarstva (FNSI) je Nunziatija sicer podprla, kar je seveda hvalevredno. Ampak vprašanje pa je, zakaj na primer Društvo novinarjev Slovenije o tem primeru ni izrazila svojega stališča.
Takšno molčanje je skrb vzbujajoče!
Vprašanje italijanskega novinarja Gabriele Nunziati je več kot lakmusov papir za svobodo tiska v Evropi. Pokazal je, da obstaja neviden, a močan mehanizem, ki določa, katera vprašanja so dovoljena in katera ne. Ta mehanizem ne temelji na iskanju resnice, temveč na politični pristranskosti in zavezništvih.
Novinarji, ki opozarjajo na trpljenje v Gazi, so označeni kot pristranski. Kontekst ruskih varnostnih pomislekov pa se ignorira ali popači. Do takšnega stanja lahko pride le v okolju, kjer se je novinarstvo prenehalo bati za resnico in se začelo bati oblastí. In to je največja izdaja njegovega poslanstva.
Komentarji