Mostovi v Kijevu, Merzov obisk in »še ne polna ruska sila«
Ruski napadi z droni na kijevske mostove čez Dneper so v ukrajinski prestolnici sprožili pravo paniko. Moskva hkrati napoveduje »polno silo«, ki pa je na terenu še ni pokazala. Nemški kancler Friedrich Merz je medtem nenapovedano odpotoval v Kijev.
Dogajanje zadnjih dni kaže, kako se težave Kijeva kopičijo in zakaj zahodne prestolnice vse bolj skrbi za njegovo prihodnost.
Mostovi, brez katerih Kijev razpade na dva dela
Napadov na kijevske mostove so se Ukrajinci bali že od začetka vojne. Pričakovali pa so velike rakete ali bombnike. Namesto tega prihajajo droni Geran novejših različic, ki so zelo okretni, vodijo jih operaterji s tal in jih je težko sestreliti.
V Kijevu krožijo celo govorice, da pri vodenju dronov pomagajo ruski agenti v mestu, kar pa je malo verjetno.
Ključno je, da Dnepra v Kijevu ni mogoče prečkati drugače kot po mostovih. Predorov podzemne železnice ali cest pod reko ni. Če kakšen predor sploh obstaja, je namenjen kvečjemu peš prehodu visokih uradnikov, ne avtomobilom, tovornjakom ali vlakom. Rušitev mostov zato mesto lahko razdeli na dve ločeni polovici.
Logistična morija za vojsko
Še pomembnejša je vojaška plat. Po ocenah je čez kijevske mostove potovalo okoli 50 do 60 odstotkov opreme, ki jo je ukrajinska vojska uporabljala na vzhodu države. New York Times zaprtje mostov opisuje kot logistično moro za prestolnico in vso Ukrajino. Po poročanju agencije AP so bili po dveh dneh napadov trije od šestih kijevskih cestnih mostov v celoti ali delno zaprti.
Preusmeritev prometa bo zelo težka. Mostovi severno od mesta so majhni, najbližji cestni most južno od Kijeva pa je oddaljen okoli 145 kilometrov. Bolj ko gre promet proti jugu, bližje je ruskim položajem, ki so ponekod očitno bliže, kot uradno priznava Kijev.
Napadi na mostove prihajajo povrhu drugih obstoječih težav: zaprtja črnomorskih pristanišč ter napadov na železnice, bencinske črpalke, skladišča in podatkovne centre. Posledice se lahko le seštevajo.
Panika v Kijevu in odziv Zelenskega
Paniko najbolje kažejo izjave Volodimirja Zelenskega. V zadnjih urah je Rusiji namenil še ostrejše grožnje kot doslej, nekatere povsem skrajne.
Znova se omenja napad na Krimski most, ki so ga Ukrajinci že večkrat poskušali zadeti. Ta most pa za Rusijo nima niti približno takega pomena kot kijevski mostovi za Ukrajino, poleg tega pa je dobro branjen.
V Kijevu pripravljajo tudi pontonske prehode, a ti prenesejo le del prometa in so sami ranljivi. Na mostove so postavili nemške protiletalske tanke Gepard, ki pa ruskih dronov doslej niso uspeli ustaviti.
Zelenski je sporočil tudi, da so obveščevalne službe prišle do dokumenta o spremembi ruske doktrine do Kijeva. Napovedal je trdo maščevanje proti ruskim rafinerijam in zatrdil je, da je uničenih ali hudo poškodovanih 51 odstotkov ruskih rafinerij. Te številke je treba jemati z rezervo, saj se ukrajinske ocene gibljejo vse od 30 do 70 odstotkov.
Napovedana »polna sila«
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo nenavadno izjavo. Napoveduje stopnjevanje napadov in vso krivdo pripisuje Zelenskemu. Ministrstvo sicer navadno objavlja le številke in statistiko in ne političnih sporočil.
Podobno se je odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah bo Rusija nadaljevala in izpolnila cilje posebne vojaške operacije. Borila se bo za vsak centimeter štirih regij, saj je Donbas zdaj rusko ozemlje.
V Peskovovi izjavi sta skoraj neopaženi ostali dve besedi: Rusija bo uporabila »polno silo«. Že pred nekaj meseci je dejal, da so dogodki presegli okvire posebne operacije in da gre za pravo vojno. Njegove izjave so praviloma usklajene z izjavami Putina, zato jih je treba jemati resno.
Kaj to pomeni? Najverjetneje to, da se odpravljajo omejitve, ki so ruski vojski veljale od začetka operacije februarja 2022. Visoki ukrajinski uradnik je napade na mostove povezal s Putinovim ukazom o odpravi omejitev ruske zračne kampanje. To ne pomeni, da Rusija ne bo spoštovala nobenih pravil. Peskov je izrecno dejal, da bo upoštevala vojno pravo. Rahljajo pa se dodatna pravila same operacije.
V praksi to pomeni napade na mostove, skladišča, elektrarne in drugo infrastrukturo ter blokado Črnega morja. Polne sile Rusija torej do zdaj še ni uporabila.
Napoved pa nakazuje, da so lahko naslednja tarča tudi centri odločanja.
Merz v Kijevu: denar, orožje in raketa z novim imenom
Nemški kancler Friedrich Merz je v Kijev z vlakom prispel 4. oktobra in Ukrajini zagotovil milijardo evrov vojaške pomoči in 350 milijonov evrov za energetiko, skupaj več kot 1,3 milijarde. Hitrejše poti v Evropsko unijo pa ji ni ponudil.
Za obiskom je mogoče videti več razlogov. Merz je verjetno želel preprečiti, da bi se razmere v Kijevu sesule, in se o njih prepričati na lastne oči. Morda je skušal tudi umiriti Zelenskega, saj se ruska izjava na njegove grožnje sklicuje kot upravičenost za nove napade. Zahodu to doslej ni uspelo.
Hipoteza o raketah Taurus
Najbolj zanimivo je vprašanje orožja. Zelenski je javno spraševal, kje je balistična raketa FP-9, ki naj bi dosegla Moskvo, in napovedal, da jo bodo dobili oktobra. Tako hiter razvoj in uvedba brez preizkusov se zdita malo verjetna, razen če raketa že obstaja.
Možna razlaga je nemška raketa Taurus. To sicer ni balistična, temveč manevrirna raketa, izstreljena iz letala, a razlike večina javnosti ne bi opazila.
Rakete bi dobile ukrajinsko oznako, govor o balistični raketi pa bi se pozneje razložil kot zavajanje Rusov. Uradno je Berlin napovedal orožje dolgega dosega, bojne drone in satelitsko tehnologijo, Taurusov pa ni omenil. Gre torej bolj za domnevo, ne za potrjeno dejstvo.
Rusija je Merzu verjetno dopustila varen prihod, saj mu obisk doma politično škodi.
Ni izključeno, da so obisk spodbudili tudi vlagatelji in ameriški krogi z velikimi interesi v Ukrajini.
Doma pod pritiskom, v Kijevu pred odhodom?
Obisk Merza je bil le dan po prazniku nemške enotnosti, saj kanclerja doma pestijo težave. Vodja stranke AfD Alice Weidel mu očita, da deli denar nemških davkoplačevalcev, medtem ko se doma težave kopičijo. Po nekaterih anketah ima AfD 30 odstotkov podpore, Merzova CDU pa 18.
Bodo zahodni diplomati zapustili Kijev?
Rusija si že od maja prizadeva, da bi zahodna veleposlaništva zapustila Kijev. Britanski Guardian poroča, da sta mu dva evropska diplomata povedala, da Evropejci sicer ne želijo oditi, a se razmere slabšajo in nastajajo načrti za morebitni odhod.
Zunanje ministrstvo je napovedalo nove množične povračilne napade in tujce ter diplomate pozvalo, naj zapustijo državo. Iz izjav je mogoče razbrati celo namig, naj zahodni uradniki v Kijev sploh ne potujejo. Ni izključeno, da bo Rusija morebitnim obiskom zasebno postavljala pogoje, na primer časovno omejitev in prepoved javnih izjav.
Prav zato je nemško veleposlaništvo poudarilo, da ostaja. Če bi Zahod odšel, bi v Kijevu mnogi sklepali, da se vse ruši, kar bi lahko sprožilo množičen beg prebivalstva. Tudi Zelenskega verjetno vse bolj skrbi za lastno varnost. Odločiti se bo moral, ali ostane v Kijevu.
Sporočilo, naslovljeno na Zelenskega
Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi zapisalo, da naj ljudje v Ukrajini za napade in stopnjevanje krivijo samo vodjo kijevskega režima. Zelenski naj bi nosil polno osebno in politično odgovornost.
Pomenljiva je tudi izbira besed. Zelenskega ne naslavljajo kot predsednika, temveč kot vodjo kijevskega režima, ponekod le z »V. Zelenski«. Po ruskih navadah poimenovanja to v uradni izjavi deluje skoraj nevljudno. Zelenski bi to lahko razumel kot znak, da je zdaj postal tarča.
Izjava je verjetno namenjena več naslovnikom: Evropejcem, Trumpovi administraciji, ukrajinski opoziciji in delu vojske, ki Zelenskemu ni naklonjen. Morda je Merz prišel tudi zato, da Zelenskega podpre. Evropejci se namreč bojijo, da bi menjava voditelja v tem trenutku podrla vse skupaj.
Trostranski pogovori brez premirja
Zelenski napoveduje, da želijo ZDA trostranske pogovore z Rusijo in Ukrajino izvesti do konca oktobra. Pogovarjal naj bi se s Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.
Ruski položaj je od začetka enak. Rusija je pripravljena na pogovore, kar pa še ne pomeni, da je pripravljena na bistvene kompromise ali premirje. Zelenski si želi predvsem premirja. Lani je trostranske pogovore prekinil prav zato, ker niso vodili do njega.
Peskov je pri tem jasen: Rusija se ne bo ustavila, dokler ne doseže vseh ciljev. Boj se bo nadaljeval, četudi bi Ukrajina nadzorovala le še drobec ozemlja, ki ga Rusija šteje za svojega. Izpolnjene morajo biti tudi vse druge ruske zahteve.
Situacija je jasna. Rusija stopnjuje pritisk, a vse svoje moči še ni pokazala. Napadi na mostove zadevajo samo jedro ukrajinske logistike, Zahod pa se trudi obdržati Kijev pokonci z denarjem, orožjem in simbolnimi obiski. Naslednji tedni bodo pokazali, ali bodo zahodni diplomati in Zelenski ostali v prestolnici.
Številne trenutne trditve, od podatkov o logistiki do namenov Merzovega obiska, ostajajo nepotrjene. Ukrajinska stran in zahodne vlade razmere opisujejo precej drugače, zato bo šele čas pokazal, katere ocene so pravilne.
Komentarji