DARILO JANŠEVE VLADE 2026: Dva odstotka BDP za NATO in dražje gorivo za Slovence
Isti dan, ko je MMC objavil novico o novih rekordnih cenah dizla in kurilnega olja, se je premier Janez Janša v Bruslju hvalil, da je Slovenija "prvič" dosegla dva odstotka BDP-ja za obrambo. Simbolika ne bi mogla biti bolj zgovorna.
Liter dizla bo po novem stal 1,991 evra, kurilno olje – tik pred kurilno sezono – 1,602 evra. Za gospodinjstva, ki že tretje leto zapored živijo od plače do plače, to niso statistični podatki, temveč vprašanje, ali bo pozimi toplo. Vlada je istega tedna brez večjih težav našla dodatnih 296 milijonov evrov. Ne za stanovanja, ne za zdravstvo, ne za blažitev draginje. Za obrambo.
Janez Janša: "Nihče nam ni ukazal"
Janša je ob Marku Rutteju zatrdil, da sredstev za obrambo "ne povečujemo, ker bi nekdo tako ukazal". Težko je verjeti, ko generalni sekretar Nata isti hip pove, da so s Slovenijo "imeli nekaj težav glede izdatkov", zdaj pa je "popolnoma zavezana" ne le dvema odstotkoma, ampak tudi poti do 3,5 odstotka do leta 2035.
Vprašanje STA je bilo naravnost: ali je Slovenija zanesljiva članica? Rutteju je odgovor "da" prišel z jezika šele po tem, ko je premier prinesel ček.
Če to ni ukaz, je vsaj zelo prepričljivo priporočilo!
Še bolj zgovorno je, kar je Janša priznal sam, teden dni prej: da petih odstotkov BDP-ja "v mirnem času nobena parlamentarna demokracija za daljši čas ne bo dosegala, ker je to preveč". Torej vlada podpisuje zaveze, za katere njen predsednik vnaprej pove, da so nerealne. Kakšna je potem verodostojnost politike, ki zavezuje državo do leta 2035, torej do mandatov, ki jih bo sprejemal nekdo drug?
1,7 milijarde brez javne razprave
Približno 1,7 milijarde evrov letno je znesek, ki presega celoten proračun marsikaterega ministrstva. To je denar, s katerim bi lahko v enem letu zgradili tisoče javnih najemnih stanovanj, ki jih mladi v Ljubljani in Kopru čakajo že desetletje. Ne gre za vprašanje, ali Slovenija potrebuje vojsko – gre za vprašanje, kdo je odločil, koliko in za kaj, in zakaj se o največjem prerazporejanju javnih sredstev v zadnjih letih ni izrekel nihče razen vlade na četrtkovi seji.
Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo, ker bi ga vlada izgubila. To vedo vsi. Zato se odločitev prodaja kot "obveza do zavezništva" in kot nekaj, kar je "cenejše, kot če bi skrbeli sami" – argument, ki je sam po sebi resničen, a v tem trenutku služi predvsem temu, da razpravo o obsegu in strukturi izdatkov preseka, še preden se začne.
Kdo služi?
Janša je v Bruslju govoril o oklepnikih, čakalnih vrstah in o tem, da bo "nekdo moral odgovarjati" za odpoved pogodbe za boxerje. Poštena razprava o odgovornosti bi morala vključevati tudi vprašanje, zakaj se javna sredstva za obrambo v Sloveniji že desetletja praviloma končajo v aferah – od Patrie, v kateri je bil Janša pravnomočno obsojen, preden je ustavno sodišče sodbo razveljavilo, do današnjih pogodb, ki jih bo podpisovala njegova vlada. Vsak evro, ki gre iz proračuna v oborožitveno industrijo, je evro, ki ga nekdo zasluži. Volivci imajo pravico vedeti, kdo.
Evropska in ameriška obrambna industrija je v zadnjih treh letih zabeležila rekordne dobičke. Rutte v Bruslju poziva k vlaganju v "umetno inteligenco, letalnike in zaščito pred njimi". To so tržne niše, ne varnostne potrebe Slovenije.
Ko se generalni sekretar zavezništva začne obnašati kot prodajni zastopnik, bi morala vsaka manjša članica postati previdna.
Metsola in "olajšanje življenja"
Isto dopoldne je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola po srečanju z Janšo zapisala, da mora "Evropa ljudem in podjetjem olajšati življenje". Težko si je zamisliti bolj zgovorno neskladje: dopoldne obljuba o manj birokracije in predvidljivosti, popoldne podpis pod dva odstotka za oborožitev, do leta 2035 pa pot proti petim.
Če bi Evropska unija resno mislila z "olajšanjem življenja", bi najprej vprašala, koliko lahko manjše gospodarstvo prenese, preden zaveznikom obljubi še eno desetletje naraščajočih obrambnih proračunov.
Slovenija ob tem namenja dodatnih 50 milijonov dolarjev za ameriško opremo Ukrajini prek pobude PURL. Podpora napadeni državi je le še ena odločitev, ki bi si zaslužila razpravo o tem, ali je nakup ameriškega orožja v imenu evropske solidarnosti res najbolj smiseln način, da evropski davkoplačevalec pomaga Evropi in doseganje trajnega miru.
Cena, ki jo bo plačal nekdo drug
Janša se je iz Bruslja vrnil z Ruttejevo pohvalo. Slovenski državljani pa smo dobili dražje gorivo in z obljubo, da bo obrambni proračun rasel do leta 2035, ne glede na to, kdo bo tedaj vladal.
Zavezništva, ki od svojih najmanjših članic zahtevajo vedno več, hkrati pa jim zagotavljajo, da tega nihče ne zahteva, ne gradijo zaupanja. Gradijo dolg – finančni in politični.
In tega ne bo plačala vlada, ki ga je podpisala!
Komentarji