Vojna z Iranom in 40 bilijonov ameriškega dolga: kaj to pomeni za Slovenijo, Evropo in svet
Vojna med Združenimi državami in Iranom, ki se je začela z ameriškim in izraelskim napadom pred nekaj več kot šestimi meseci, je znova zaostrena. Hormuška ožina, skozi katero običajno poteka velik del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom, ostaja večinoma zaprta – ne glede na nasprotna zagotovila Bele hiše.
Hkrati je ameriški javni dolg presegel 40 bilijonov dolarjev, globalna razprodaja državnih obveznic pa draži zadolževanje za države, podjetja in gospodinjstva.
Na srečanju finančnih ministrov in centralnih bankirjev skupine G20 (29.8 - 1.9.2026) v Ashevillu v Severni Karolini, so evropski in kanadski predstavniki po poročanju New York Timesa večkrat ostro kritizirali politiko Trumpove administracije. Nemški podkancler je vojno v Iranu in ameriško carinsko politiko neposredno označil za vir svetovne gospodarske nestabilnosti.
Za majhno, izvozno usmerjeno in energetsko uvozno odvisno državo, kot je Slovenija, to ni oddaljena ameriška zgodba. Posledice bodo prišle do nas na več različnih načinov.
1. Slovenija: gorivo, ladje v Kopru in dražji krediti
Cene energentov
Slovenija skoraj vso nafto in naftne derivate uvaža. Zaprta Hormuška ožina pomeni manj nafte na svetovnem trgu in višje cene surove nafte, dizla, kurilnega olja in letalskega goriva. Regulirane cene goriv na slovenskih bencinskih servisih lahko udarec nekaj časa blažijo, a le tako, da država odstopi od dela trošarin ali da rafinerijske marže prevzemajo distributerji – kar pomeni manj denarja v proračunu ali pritisk na Petrol in druge trgovce. Dizel je hkrati ključen strošek za slovenske prevoznike, kmete in gradbeništvo, zato se podražitev prej ali slej prelije v cene hrane in storitev.
Luka Koper in logistika
Ker ladjarji zaradi zaprte ožine iščejo nadomestne poti, so se stroški globalnega pomorskega prevoza dramatično povečali. Najbolj nazoren primer je Panamski prekop, kjer se je povprečna pristojbina za prehod ladje s približno 55.000 dolarjev februarja letos dvignila na več kot pet milijonov dolarjev – stokratno povišanje. Stroški, ki nastanejo v Panami, Sueškem prekopu ali na daljših poteh okoli Afrike, se prenašajo v ceno vsakega kontejnerja, ki pristane v Kopru. Za slovensko gospodarstvo, ki je močno vpeto v mednarodne dobavne verige in za katerega je koprsko pristanišče glavna vrata na svet, to pomeni dražje surovine, dražje polizdelke in negotove dobavne roke.
Inflacija
Slovenija je bila v zadnjih letih med državami evrskega območja z nadpovprečno inflacijo. Kombinacija dražjega goriva, dražjega prevoza in višjih cen uvoženega blaga bo pritisk na cene znova okrepila – ravno v času, ko so se gospodinjstva komaj oddahnila od prejšnjega inflacijskega vala.
Stanovanjski krediti
Globalna razprodaja obveznic dviguje donose tudi v evrskem območju. Slovenske banke pri odločanju, komu posoditi denar, primerjajo donos državnih papirjev s hipotekarnimi posojili gospodinjstvom. Ko država za 15, 20 ali 30 let ponuja višjo obrestno mero, postanejo stanovanjski krediti dražji in težje dostopni. Za mlade družine, ki že zdaj težko pridejo do stanovanja, je to dodatna ovira.
Proračun
Slovenija bo za svoj dolg plačevala višje obresti, hkrati pa se povečujejo pritiski za višje obrambne izdatke znotraj NATA. Manj denarja ostane za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in pokojnine – natanko tista področja, kjer državljani najbolj čutijo, kam gre njihov davčni denar.
2. Evropska unija: med energetsko odvisnostjo in zeleno strategijo
Evropa je energetski udarec po ruski invaziji na Ukrajino že enkrat preživela. Tokrat pa prihaja nova kriza iz Zaliva, in to v trenutku, ko so bili plinski in naftni trgi šele stabilizirani.
Nemčija in Italija – naša glavna trga
Slovensko gospodarstvo diha z nemško in italijansko industrijo. Če nemška avtomobilska in strojna industrija zaradi dražje energije in motenj v dobavi upočasni, se to takoj pozna na naročilih slovenskih dobaviteljev.
Ameriške carine
Vojna prihaja skupaj s carinsko politiko, ki evropskim izvoznikom otežuje dostop na ameriški trg. Evropa se tako sooča z dvojnim pritiskom: dražjimi vhodnimi stroški in oteženim izvozom.
Evropska centralna banka v precepu
Višja inflacija bi zahtevala višje obrestne mere, upočasnjeno gospodarstvo pa nižje. Kakršnakoli odločitev ECB bo, bo del držav, vključno s Slovenijo, to tudi prizadelo.
Zelena tranzicija kot geopolitično vprašanje
Za razliko od ZDA, ki so pod Trumpom odpravile regulativne ovire za fosilno industrijo in umetno inteligenco, Evropa pa nepremišljeno vztraja pri prehodu na obnovljive vire, energetski varčnosti in podnebnih ciljih. Ta zavezanost ne prihaja zgolj iz Bruslja, temveč od spodaj – po več zaporednih rekordno vročih in smrtonosnih poletjih evropski volivci podnebnih vprašanj ne pustijo z dnevnega reda. In zdaj zaprta Hormuška ožina je hkrati tudi in edini močan argument za pospešitev tranzicije: vsak vetrni ali sončni megavat je megavat, ki ni odvisen od ladij v Zalivu, a zato bomo v EU plačali veliko ceno.
3. Kolektivni Zahod: razpoka v zavezništvu in cena dolga
Vojna z Iranom in ameriška dolžniška politika razgaljata nekaj, o čemer se je še pred nekaj leti govorilo le previdno: interesi ZDA in njihovih zaveznikov se vse bolj razhajajo.
40 bilijonov dolarjev in bilijon za obresti
Združene države so najbolj zadolžena država na svetu. Samo za obresti bodo iz zveznega proračuna letno namenile približno bilijon dolarjev – denar, ki ne gre za ceste, šole ali zdravstvo, ampak k upnikom. Drugi največji tuji upnik ZDA je Ljudska republika Kitajska, kar simbolno pove marsikaj o tem, kdo se vzpenja in kdo pada. Dolg ni naravna nesreča, temveč politična odločitev: obe ameriški stranki sta se desetletja bali obdavčiti najbogatejše, zato sta si od njih raje izposojali – z obrestmi.
Vojna na kredit
Za prihodnje leto Washington načrtuje še večji primanjkljaj, z ogromnim povečanjem vojaških izdatkov brez ustreznega povečanja prihodkov. Ameriške obveznice so temelj svetovnega finančnega sistema; ko trg začne dvomiti o njihovi vzdržnosti, se donosi dvignejo povsod – od Frankfurta do Ljubljane.
Zavezniki plačujejo račun
Evropa, Kanada, Japonska in Južna Koreja in ostali niso soodločali o napadu na Iran, a nosijo ekonomske posledice: dražjo energijo, dražji prevoz, dražje kredite in ameriške carine povrhu. Kritike na srečanju G20 so znak, da potrpežljivost zaveznikov ni neomejena.
4. Svet: inflacijski val, ki šele prihaja
Zamik učinkov
Vojna traja šele nekaj mesecev, zato se podražitve v dobavnih verigah še niso v celoti prelile v cene na policah.
Transport blaga, za katero se danes plačuje stokrat višjo pristojbino v Panami, bo dražje čez nekaj tednov ali mesecev. Inflacijski udarec je torej pred nami, ne za nami.
Najrevnejši najbolj trpijo
Države v razvoju, ki uvažajo hrano in gorivo ter se zadolžujejo v dolarjih, dobijo trojni udarec: dražji uvoz, dražje zadolževanje in šibkejšo valuto. Zgodovina uči, da takšne krize prinesejo lakoto, nestabilnost in nove migracijske pritiske – tudi proti Evropi.
Podnebje in trgovina
Ironija je, da Panamski prekop, ki naj bi nadomestil zaprto Hormuško ožino, sam trpi zaradi zgodovinske suše, ki močno omejuje pretok vode in s tem število ladij. Podnebna kriza in geopolitična kriza se tako medsebojno krepita.
Za Slovenijo je sporočilo jasno: pripraviti se moramo na dražje gorivo in hrano, dražje kredite in bolj negotovo industrijsko konjunkturo. Hkrati pa je to tudi trenutek, ko se izplača pospešiti tisto, kar zmanjšuje našo ranljivost – domače obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, raznolike dobavne poti in odgovorno javnofinančno politiko.
Odločitve, sprejete v Washingtonu, ne moremo spremeniti. Lahko pa se odločimo, koliko bomo odvisni od njihovih posledic.
Komentarji