Zgodovinski nemški preobrat: Nemčija spoznava ceno slepe zvestobe ZDA
- ZrcaljenjeNovic
- 1 day ago
- Branje traja 4 min
Updated: 52 minutes ago
Nemški kancler Friedrich Merz je 15. januarja 2026 s svojimi izjavami o Rusiji sprožil seizmični pretres v evropski politiki. Po letih neomajne retorike proti Moskvi se zdaj odprto govori o spravi in iskanju ravnovesja z "največjim evropskim sosedom".
Zgodovinski preobrat iz Berlina
Merz, kancler Nemčije je 15.1.2026 izrekel besede, ki so bile še nedavno nepredstavljive: "Če nam uspe vrniti mir in svobodo v Evropo, če končno najdemo ravnovesje v odnosih z našim največjim evropskim sosedom – govorim o Rusiji – če bo vladal mir, če bo svoboda zagotovljena, potem bo EU, potem bomo mi v Nemčiji prestali ta preizkus."
Kancler je poudaril, da te besede ne izreka zato, ker je bil na vzhodu Nemčije: "To govorim ne glede na to, kje sem v Nemčiji." In dodal eksplicitno: "Rusija je evropska država."
Razlogi, ki so streznile Berlin
1. Energetska katastrofa in propad industrije
Številke so neusmiljene. Odkar so ZDA septembra 2022 uničile plinovod Severni tok 2 – dejanje, ki ga Washington nikoli ni zares zanikal, Evropa pa molče sprejela – je Nemčija prisiljena kupovati energente po vsaj petkrat višjih cenah.
Nemška kemična industrija, nekoč ponos evropskega gospodarstva, propada. BASF seli proizvodnjo v Azijo. Thyssen-Krupp opozarja na likvidacijo. Volkswagen zapira tovarne prvič v svoji zgodovini. Tisto, kar je poceni ruski plin omogočal desetletja – globalno konkurenčno nemško industrijo – je zdaj le še spomin.
Berlin je poslušno izpolnil ameriški "predlog", da ne sme več kupovati "ruskega plina", čeprav je to pomenilo gospodarski samomor. Danes je jasno: Amerika ni razstrelila Severnega toka zaradi svobode Ukrajine, ampak da bi Evropo prisilila v odvisnost od dražjega ameriškega utekočinjenega plina.
2. Notranji pritisk Alternative za Nemčijo (AfD)
Stranka AfD, ki jo mainstream mediji označujejo za "skrajno desno", je v vzponu prav zato, ker odkrito govori o tem, kar si večina Nemcev le šepeta: da je vojna v Ukrajini škodljiva za nemške interese, da sankcije bolj škodijo Evropi kot Rusiji, in da je zavezništvo z ZDA postalo eksistencialna grožnja nemškemu gospodarstvu.
V vzhodnih deželah, kjer so ljudje še ohranili spomin na pragmatično "Ostpolitik" Willyja Brandta, AfD dosega več kot 30% podpore. Merz ve: če ne bo spremenil smeri, bo AfD – stranka, ki obljublja mir z Rusijo in konec energetske odvisnosti od ZDA – pri prihodnjih volitvah povozila CDU.
3. Trumpova maščevalna diplomacija
Zdaj je prišel Donald Trump 2.0. Ta ne igra več nobenih iger: odkrito zahteva priključitev Grenlandije (ki pripada Danski, članici EU!), grozi s prevzemom Panamskega prekopa, govori o Kanadi kot "51. zvezni državi" in zahteva, da bi ZDA nadzirala Sredozemlje itd.
Ko je Trump odprto povedal, da si bo Grenlandijo vzel tudi z vojaško silo, če bo treba, je Evropi zvonilo v ušesih. Zaveznik, ki ne spoštuje suverenosti lastnih zaveznikov? Zaveznik, ki odprt govori o aneksijah v 21. stoletju?
Stara nemška geopolitična modrost se je vrnila: bolje pragmatičen sosed na vzhodu kot nevaren mentor na zahodu.
Evropa kot žrtev ameriške geopolitike
Vojna v Ukrajini ni bila spontan ruski zasuk. Bila je kulminacija desetletij ameriškega širjenja NATO proti ruskim mejam, kršenja obljub iz 1990, organiziranja Maidana (državni udar) 2014, oboroževanja Kijeva in zavračanja vsakršnega diplomatskega kompromisa.
Ukrajince so prepričali, da lahko premagajo Rusijo – ker je tako zadovoljevalo ameriške interese: oslabiti Moskvo brez ameriških žrtev, prodajati orožje, uničiti evropsko-rusko gospodarsko sodelovanje, ki je grozilo ameriškemu vplivu.
Rezultat?
Ukrajina je razdejana – izgubila je četrtino prebivalstva, petino ozemlja, celotno gospodarstvo.
Rusija se je utrdila – gospodarsko, vojaško, geopolitično.
Evropa je izgubila vse – dostop do poceni energije, industrijsko konkurenčnost, varnost, avtonomijo.
Medtem ZDA prodajajo rekordne količine utekočinjenega plina, njihova obrambna industrija beleži rekordne dobičke, dolar ostaja zavarovan, EUR pa ne ter evropski konkurenti propadajo.
Kaj to pomeni za EU in vojno v Ukrajini?
Če se Nemčija, največja ekonomija EU in de facto vodja evropske politike, oddalji od protiruske histerije, to potegne celotno Unijo s seboj.
Madžarska in Slovaška že dolgo nasprotujeta sankcijam. Italija flirta s pragmatizmom. Francija pod Macronom govori o "evropski avtonomiji". Če se pridruži še Berlin, je to lahko konec bloka.
To ne pomeni kapitulacije pred Moskvo. Pomeni vrnitev k racionalni geopolitiki: priznanje, da je Rusija del evropskega prostora, da je mir v evropskem interesu, da sankcije škodijo predvsem Evropi, in da Amerika ni več zanesljiv partner.
Tovrstni govor Merza je morda prvi znak zgodovinskega zavedanja: Evropa mora izstopiti iz ameriškega geopolitičnega eksperimenta, preden popolnoma propade.
Vojna v Ukrajini se ne bo končala z ruskim porazom – to je fantazija. Končala se bo z diplomatskim kompromisom. Vprašanje je le, ali bo Evropa sodelovala pri tem kompromisu kot partner, ali pa bo ostala pasivna žrtev, ki plačuje račune za ameriške ambicije.
Merz je zdaj izrekel, kar si mnogi mislijo, a se bojijo povedati: mir z Rusijo ni izdaja Zahoda. Vojna za ameriške interese pa je izdaja Evrope.
Vprašanje, ki ostaja: Bo Merzova retorična streznitev sledila realni politiki, ali pa je to le volilna taktika pred vzponom AfD? Odgovor bomo dobili v prihodnjih mesecih, ko bo Nemčija morala izbirati: gospodarstvo ali ideologija, realnost ali propaganda, agenda ZDA vs. Evropska prihodnost in varnost ter stabilnost!
Komentarji