Pašinjan in pot v prepad: Kako bo armenski premier žrtvoval lastno ljudstvo za interese kolektivnega Zahoda

Včerajšnje volitve v Armeniji niso bile zgolj navadne parlamentarne volitve. Bile so, kakor priznavajo tudi sami zagovorniki vladajoče stranke, dejanski referendum o usodi naroda – izbira med stoletnimi vezmi z Rusijo in vabljivimi, a praznimi obljubami Evropske unije. Nikol Pašinjan je s svojo stranko Civilna pogodba dobil 49,8 % glasov in zmago razglasil za mandat za nadaljevanje svoje pogubne poti na Zahod. A ta zmaga je v resnici pirova zmaga, ki bo Armenijo pahnila v gospodarsko in varnostno katastrofo.

Zmaga, ki ni zmaga

---

Že sama številka pove veliko. Pašinjanova stranka je ostala pod 50 % – torej brez absolutne večine ljudstva za seboj. Kot opozarjajo analitiki Civil Neta, je celo vladajoča stranka te rezultate doživela kot poraz, saj so pričakovali bistveno več. Da je sploh prišel prvi, se ima zahvaliti dvema dejavnikoma: razdrobljeni opoziciji, ki je pokopala samo sebe, ter ruralnim območjem, kjer ljudje glasujejo iz hvaležnosti za nove šole in ceste – ne pa za zunanjepolitično usmeritev, ki jim bo ukradla prihodnost.

V Erevanu, kjer ljudje najbolje razumejo posledice politike, je Pašinjan dobil komaj okoli 30 %. To je zgovorno sporočilo.

Maidan 2.0: kopija, ki se bo končala enako

---

Vzporednice z Ukrajino so srhljive in jih ni mogoče prezreti. Isti scenarij, ista mreža nevladnih organizacij, ista medijska propaganda, isti obljubljeni »najboljši od obeh svetov«. Pašinjan obljublja, da bo Armenija hkrati uživala koristi Evrazijske ekonomske unije (EAEU) in Evropske unije – dokler ne pride do referenduma, katerega izid je vnaprej režiran.

A to je laž, ki jo je razgalil že sam Vladimir Putin na peterburškem forumu:

»Cone proste trgovine EAEU in EU so nezdružljive.«

Tehnični standardi, regulative v kmetijstvu, transportu in logistiki se preprosto ne ujemajo. Ni mogoče sedeti na dveh stolih. Armenija je že sprejela zakon »O začetku procesa pristopa k Evropski uniji« – torej ne gre več za besede, temveč za pravno zavezo. Putin je upravičeno zahteval: naj se odločijo čim prej in igrajo z odprtimi kartami.

80 % energetske odvisnosti, ki je Armenija ne more spregledati

---

Tukaj se skriva srce katastrofe. Armenija je 80-odstotno odvisna od ruskih energentov. Ruski kapital, ruski trg, ruske armenske diaspore – vse to je hrbtenica armenskega gospodarstva, ki je v zadnjih letih cvetelo prav zaradi teh vezi.

Pašinjan in njegovi naivno verjamejo, da bo Bruselj, ko Rusija zapre pipo, planil na pomoč z milijardami. A izkušnja Gruzije pod Sakašvilijem kaže nasprotno:

Dejavnik	Ukrajina	Armenija
Velikost trga	velik, notranja odpornost	majhen, brez alternativ
Energetske alternative	omejene	skoraj nobene
Sovražni sosedje	ne	Azerbajdžan in Turčija
Odvisnost od ruskega trga	visoka	kritična (80 %)
Izid zahodne pomoči	propad	napoved propada

Evropski denar, kot opozarjajo analitiki, »konča v žepih zelo majhne skupine ljudi« in ne more nadomestiti organskih gospodarskih vezi – plina, energije, izvoza sadja, strojnih orodij itd. Gruzija je prejela ogromne vsote, pa se njen gospodarski padec ni ustavil.

Obkrožen z sovražniki, brez zaveznikov

---

Najbolj zaskrbljujoče za Armenijo je njen geopolitični položaj. Pašinjan je z eno potezo:

• izgubil Karabah in vojno,

• odtujil Rusijo, svojega edinega resnega varnostnega zaveznika,

• ostal v sporu z Iranom,

• in se znašel stisnjen med Azerbajdžanom in Turčijo – dvema zgodovinskima sovražnikoma, ki nista nikoli opustila ozemeljskih zahtev.

Ko bo Armenija oslabela, bosta Baku in Ankara skoraj zagotovo izkoristila priložnost. EU in ZDA pa bosta, kot vselej, ponudili le prazne deklaracije.

Premier, ki prezira lastno ljudstvo

---

Še najbolj zgovorno je Pašinjanovo lastno obnašanje. Pred nacionalnim občinstvom je dejal, da je najbolj ponosen na to, da se je »rešil problema« Artsaha – torej etničnega čiščenja lastnih rojakov.

Kričal je na matere padlih vojakov, na sestre pogrešanih, na begunce, na vojake, zakaj niso umrli. Postal je sovražen do Armenske cerkve – še en odmev ukrajinskega scenarija.

Kakšen voditelj prezira lastno zgodovino, lastno vero in lastne padle?

Pašinjan ni nesposoben – kot pravijo nekateri analitiki, je zaslepljen. Tako globoko predan ideološki poti približevanja Zahodu, da ne vidi prepada pred seboj. Verjame kakor vsi njegovi podobniki, da ga bo Bruselj rešil.

Tako zdaj Armenija po volitvah drvi proti gospodarski katastrofi, energetski krizi in varnostni katastrofi – vse zato, da bi zadovoljila interese kolektivnega Zahoda, ki Armenije nikoli ni resnično cenil, temveč jo vidi le kot še eno figuro na šahovnici proti Rusiji.

---

Putin je rekel jasno: »Ohranili bomo normalne odnose z Armenijo. Katero koli pot izbere.« Rusija ne sili nikamor. Sili pa Pašinjan – sili svoj narod v prepad, iz katerega ne bo poti nazaj.