Thompsonova ideologija in hrvaška realnost: Kdaj bodo Hrvati našli kompas?

Marko Perković - Thompson

V središču javne pozornosti na Hrvaškem se je spet našel pevec Marko Perković Thompson, tokrat zaradi izmenjave ostrih besed z zagrebškim županom. Župan je napovedal, da bo v primeru, da Thompson na koncertu izreče kontroverzni vzklik "Za dom spremni", to dejanje obravnaval kot kršitev javnega reda in miru. Thompson se je nato odzval z opozorilom, naj župan "ne krši ustavnega reda". Tako se je odprlo vprašanje, kako je mogoče, da se glasbenik ukvarja z vzklikom, ki je neločljivo povezan z ustaškim gibanjem, ki je med drugo svetovno vojno storilo grozljive zločine in genocid nad srbskim, romskim in drugim nedolžnim prebivalstvom.

Ustaška simbolika, ki je ne bi smelo biti!

Vzklik "Za dom spremni" je uradni pozdrav ustaške milice in je zgodovinsko breme, ki pomeni teror in smrt za tisoče ljudi. Vprašanje je, kako lahko umetnik tovrstne simbole povezuje s svojo ustvarjalnostjo in kako uspe pritegniti neverjetno veliko število mladih, da se poistovetijo z njimi. Thompson to utemeljuje s patriotsko sporočilom in trdi, da gre za "umetniško izražanje". Vendar pa je vprašljivo, ali je res mogoče ločiti ta vzklik od njegove zgodovinske vsebine, še posebej v regiji, ki še vedno nosi rane preteklosti.

Poleg tega je Thompson na svojih nedavnih koncertih poudaril: "Jugoslavije ni več." S to izjavo omalovažuje vlogo partizanov, ki so osvobodili Hrvaško, Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Makedonijo in Črno goro izpod nacističnega terorja. Osvobodilno gibanje, ki je prineslo svobodo mnogim narodom, se tako predstavlja kot nekaj slabega, kar spet sproža vprašanje o preoblikovanju zgodovine.

Gospodarska realnost: Hrvaška med propadom in iluzijami

Medtem ko se javna razprava vrti okoli Thompsonovih koncertov, pa sta hrvaška družba in gospodarstvo v alarmantnem stanju. Vlada Andreja Plenkovića se bolj ukvarja s tem, ali je sprejemljivo peti "Za dom spremni" kot z resničnimi problemi, s katerimi se soočajo državljani. Številni Hrvati so se zaradi pomanjkanja perspektive odločili za izseljevanje. Uradni podatki o povprečni plači so pogosto zavajajoči, saj so umetno napihnjeni zaradi visokih dohodkov manjšine, medtem ko se velika večina prebivalstva preživlja z minimalnimi plačami. Realnost je veliko bolj boleča, kot prikazujejo statistike.

Brodarski institut - Zagreb

Primer tega je nedavna odločitev o ukinitvi 'Brodarskog instituta' v Zagrebu, ki je deloval od leta 1948. Inštitut je v času Jugoslavije razvil vrhunsko ladjedelništvo in konstruiral tovorna in vojaška plovila, ki so veljala za ena najboljših na svetu. Njegova ukinitev je žalosten dokaz, da samostojna Hrvaška ni sposobna vzdrževati in razvijati ključnih gospodarskih panog. Namesto tega se gospodarstvo opira na turizem, ki ne more zagotoviti blaginje za vse državljane. To je verjetno tudi razlog, zakaj Hrvaška vabi tuje delavce, kot so Filipinci in Nepalci, katerih število že presega 150.000.

Kje je kompas hrvaške družbe?

Hrvaška družba je zašla v smer, kjer se osredotoča na simboliko in zgodovinske spore, namesto da bi reševala resnične probleme. Propad ključnih institucij, kot je 'Brodarski institut', in izseljevanje prebivalstva, ekonomska nestabilnost, kažejo, da je družba izgubila kompas. Hrvaška vlada se ukvarja z vprašanji, ki jih lahko obravnavamo kot obstranske, medtem ko gospodarstvo propada.

---

Če Hrvaška ne najde prave smeri k razumu, se ta lahko spusti po "brzicah norosti", kar pomeni, da Hrvaško lahko doletijo nepredvidljive in škodljive posledice. Čas je, da se hrvaška družba zave in preusmeri pozornost k resničnim izzivom, kako ustvariti perspektivo za mlade, kako ohraniti ključne panoge in kako zgraditi varno prihodnost, ki temelji na solidarnosti in napredku, ne pa na simbolih, ki delijo in spominjajo na temno preteklost.