Lagarde zapušča ECB, da bi branila pipo, iz katere evropski denar teče v Ukrajino in orožarsko industrijo
Christine Lagarde ne odhaja zato, ker bi bila utrujena. Odhaja, ker se pred francoskimi volitvami aprila 2027 začenja boj za to, ali bo evropski denar še naprej odtekal v Ukrajino. V tem boju želi biti na prvi bojni črti.
Uradna razlaga z novinarske konference 29. oktobra je bila skoraj ganljiva. Predsednica ECB je dejala, da ne more več ostati nevtralna in da želi svobodno govoriti o vprašanjih, ki presegajo denarno politiko. Funkcijo bo zapustila 7. februarja 2027, devet mesecev pred iztekom mandata.
Gre za dvojno operacijo. Prvič: zakleniti vodstvo ECB, preden lahko francoski volivci kar koli spremenijo. Drugič: aktivno poseči v kampanjo proti Marine Le Pen, edini favoritki, ki odkrito napoveduje konec financiranja Ukrajine. Skupni imenovalec obeh je ohranitev denarnega toka, tj. nadaljevanje odtujevanja evropskega denarja pred našimi očmi.
Lagarde: Kapitan, ki zapušča ladjo sredi oblakov
Če zložimo njene izjave iz zadnjih štirih mesecev, se zgodba ne izide. Ali pa se izide prav preveč lepo.
Kdaj | Kje | Kaj je rekla |
29. okt. 2026 | novinarska konferenca ECB | Odhaja 7. februarja, ker ne more ostati nevtralna. |
30. sep. 2026 | La Croix | Kandidatura za predsednico Francije ne bi bila dobra ideja; v letu 2027 bo še na ECB, morebiten odhod bi bil le nekaj mesecev prej. |
jul. 2026 | nemški in francoski mediji | Kapitan ostane na ladji, dokler so na obzorju oblaki. In oblaki so. |
9. jul. 2026 | Euronews | Ni kandidatka za nič, Evropo pa bo zagovarjala v vlogi, v kateri bo najučinkovitejša. |
zač. jul. 2026 | Les Echos | Predčasni odhod, da bi sodelovala v predsedniški kampanji, je mogoč. |
Oblaki niso izginili. ECB je ravno na dan njenega odstopa pustila obrestne mere nespremenjene, po poročanju Bloomberga pa so člani sveta pripravljeni na dvig decembra, če se inflacijski obeti ne izboljšajo. Kapitan torej zapušča ladjo prav v trenutku, ko je po njenih lastnih merilih ne bi smel.
Razlaga je preprosta: ladja, ki jo ima Lagarde v mislih, ni Frankfurt. Je Pariz.
Projekt Ukrajina: posojilo, ki ni posojilo
Da razumemo, kaj je na kocki, poglejmo, kako Evropa danes financira Kijev. Decembra 2025 so voditelji EU potrdili 90 milijard evrov posojila za leti 2026 in 2027. Ukrajina naj bi ga začela vračati šele, ko bo Rusija plačala vojno odškodnino.
Dolžnik torej vrača šele, ko plača nekdo tretji, ki tega ne namerava storiti. Ukrajinski mediji so takšno konstrukcijo sami opisali kot posojilo, ki je dejansko nepovratna pomoč, jamčimo pa zanjo mi, evropski davkoplačevalci.
Prvotni načrt financiranja Ukrajine je bil še ambicioznejši: do 165 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem, za vojaške in civilne potrebe. Belgija ga je zavrnila kot pravno tvegan, saj večina tega premoženja leži v Euroclearu v Bruslju. Lagarde je pristop javno opisala kot najbližje mednarodnemu pravu, kar je EU doslej dosegla, Komisija pa ga ima še vedno na mizi.
Del tega denarja se praktično vrne v obliki naročil evropski in ameriški orožarski industriji. To ni teorija zarote, to je namen vojaškega dela pomoči. Kdor odpre to pipo, ve, kam teče voda.
Temu pravimo odtujevanje evropskega denarja: odločitve brez resnične demokratične razprave, z jamstvi, ki jih bodo plačevale generacije, ki o tem niso nikoli glasovale.
Prava tarča: Marine Le Pen
Marine Le Pen je v zadnji anketi Ipsos (21.–22. oktober 2026) prva s približno tretjino glasov. Jean-Luc Mélenchon jih ima okoli 17 odstotkov, kandidati sredine pa precej manj. Drugi krog med Le Penovo in Mélenchonom je realen scenarij.
In Le Penova je sredi oktobra povedala nekaj, česar si v Bruslju nihče ne upa izreči: če bo izvoljena, bo francosko finančno pomoč Ukrajini ohranila šest mesecev, potem pa jo ustavila. Razlog je navedla trezno: Francija si tega, kar jo je stalo do 6 milijard evrov na leto, ne more več privoščiti.
»Od izvolitve bomo pomoč šest mesecev ohranjali, da nikogar ne pustimo v nemogočem položaju. Potem pa bomo finančno pomoč Ukrajini ustavili, ker tega ne zmoremo več.« (Marine Le Pen)
Odziv establišmenta je bil takojšen in enoglasen. Macron je dejal, da bi to ogrozilo varnost Francije, Attal ji je očital, da želi pustiti Ukrajince v pokol, Philippe pa je govoril o izdaji.
Dva tedna pozneje predsednica ECB odstopi, ker "ne more ostati nevtralna".
Sovpadanje dogodkov ni naključno. Julija je Lagarde sama dejala, da se mora v tej prelomni kampanji slišati močan evropski glas. Februar ji da dva meseca do prvega kroga. Kandidatka ne bo, to je zanikala večkrat.
Bo pa obraz, ki bo Francozom razlagal, da je glas za Le Penovo glas proti Evropi.
Odhod pred volitvami: naslednika izbereta Macron in Merz, ne Le Penova
Drugi del operacije je še bolj premišljen. Predsednika ECB imenuje Evropski svet, a v praksi nihče ne dobi te funkcije brez podpore Pariza in Berlina. Če Lagarde odide februarja, njenega naslednika izbereta Macron in Merz. Če bi ostala do oktobra 2027, bi o tem morda odločala Marine Le Pen.
Financial Times je že februarja poročal, da želi Lagarde oditi prav zato, da bosta ključna odločevalca Macron in Merz, in to pred volitvami, na katerih lahko zmaga skrajna desnica. Jordan Bardella je to takoj označil za demokratični prevzem oblasti, s katerim Macron podaljšuje svoj vpliv čez konec mandata. Celo nemški evroposlanec Markus Ferber, ki bo sodeloval pri potrjevanju naslednika, je opozoril, da tak časovni manever spodkopava zaupanje v ustanovo, ki naj bi stala nad domačo politiko.
V igri ni le en stol. Do maja 2027 se izpraznita tudi mesti Isabel Schnabel in glavnega ekonomista Philipa Lanea. Analitiki že govorijo o paketu imenovanj. Med favoriti sta Nizozemec Klaas Knot in Španec Pablo Hernández de Cos.
Oba (Klaas Knot in Španec Pablo Hernández de Co) sta preverjena zagovornika obstoječe smeri.
In Macron? Aprila je dejal, da se po letu 2027 umika iz politike, opazovalci pa ga vidijo v IMF ali Evropski komisiji. ECB zanj ni realna, saj bo naslednik izbran, ko bo še sedeči predsednik. Lahko pa poskrbi, da bo na tem mestu nekdo po njegovi meri. Ne glede na to, kdo aprila zmaga, bo smer v Frankfurtu že zabetonirana.
Zakaj Lagarde predčasno zapušča ECB (gre za Le Penovo)
Analitični kanal Far Point Global je že dan po odstopu objavil posnetek z naslovom, ki pove vse: Lagarde zapušča ECB predčasno zaradi Le Penove. Po njihovi oceni bistvo ni v tem, kdo jo bo nasledil, temveč v tem, kdo bo smel izbirati. Macron odhaja, Merz ostaja sidro, Le Penova pa vodi v anketah. Odstop zato vidijo kot tek s časom, da se vodstvo evra zaklene, preden se francosko politično okno zapre.
Nevtralnost je bila le do takrat, ko je bila priročna
Lagarde ima pravico do svojega mnenja in pravico, da zapusti službo v ECB. A ne pretvarjajmo se, da gre za osebno odločitev upokojenke s Svetovnim gospodarskim forumom v žepu. Gre za politični manever v dveh korakih: zakleniti ECB pred volitvami in nato z vso avtoriteto nekdanje predsednice centralne banke stopiti v kampanjo proti kandidatki, ki edina napoveduje zaprtje pipe.
Francoski volivci bodo aprila odločali o marsičem. O tem, kdo pa bo vodil evropski denar, ne bodo. Za to bo poskrbljeno že februarja 2027.
Komentarji