Zoran Stevanović in stranka Resnica: Izdaja volivcev ali politični pragmatizem?

ZrcaljenjeNovic
7 minutes ago
Branje traja 5 min

Obljube pred volitvami, realnost po njih

V politiki ni nič novega, ko politiki pred volitvami zagovarjajo določena stališča, po volitvah pa ravnajo povsem nasprotno. A ko gre za stranko, ki se imenuje Resnica, in voditelja, ki je svojo politično identiteto gradil na transparentnosti, neodvisnosti in odkritosti – takšno ravnanje dobi povsem nov, boleč priokus dvojnega obraza.

Zoran Stevanović je pred parlamentarnimi volitvami 2026 nastopil kot glasen zagovornik alternativne zunanje politike, skeptičen do obstoječih evroatlantskih okvirov in odločen kritik brezpogojne podpore Ukrajini. Javno je večkrat izjavil, da je potrebno obnoviti dialog z Rusijo in Rusko federacijo, ter da Slovenija ne sme biti zgolj podaljšek zahodnih geopolitičnih interesov. Prav ta stališča so mu prinesla glasove razočaranih volivcev, ki niso našli posluha pri nobeni drugi stranki.

Danes, ko se rišejo obrisi nove vladne koalicije, se Stevanović pogaja o sodelovanju prav s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo – človekom, ki bolj kot kdorkoli drug v slovenskem političnem prostoru simbolizira diametralno nasprotna stališča od tistih, ki jih je Stevanović zagovarjal.

Vprašanje, ki se zastavlja samo od sebe: Ali je Zoranu Stevanoviću bolj za stolček predsednika parlamenta kot za načela, ki so mu prinesla volilni uspeh?

PRIMERJAVA PROGRAMOV: Dva svetova, ki ne moreta sobivati

Zunanja politika – nepremostljivo nasprotje

To je točka, kjer razlika med programoma ni zgolj politična – je civilizacijska.

SDS v svojem programu jasno in nedvoumno zapiše:

"Vstop Slovenije v evroatlantske povezave, zlasti v Nato in Evropsko unijo, pomeni dodatno zagotovilo modernizacije in ohranitve Slovenije."

Stranka se opira na judovsko-krščansko dediščino zahodne civilizacije, na transatlantsko zavezništvo in na nedvoumno podporo obstoječim varnostnim strukturam. Janez Janša je eden najprepričljivejših zagovornikov pomoči Ukrajini v celotni regiji, njegova retorika pa daleč presega zgolj politično podporo – gre za globoko ideološko prepričanje, da je Rusija agresor, ki ga je treba zaustaviti za vsako ceno, tudi za ceno nadaljevanja vojne.

Stranka Resnica v svojem memorandumu zapiše povsem drugačno vizijo:

"Večvektorska trgovina: odklop od 'nemškega motorja'" in "Selektivna 'pametna' skladnost s politikami EU"

Program Resnice govori o energetski suverenosti, o posebnih ekonomskih conah, o neodvisnosti od obstoječih evropskih gospodarskih struktur. Stevanović je javno zagovarjal normalizacijo odnosov z Rusijo in kritiziral brezpogojno podporo Ukrajinskemu vojnemu naporu. Glasovi, ki jih je njegova stranka dobila, so v veliki meri prišli ravno od tistih Slovencev, ki so bili naveličani tega, kar so doživljali kot slepo sledenje zahodnim ukazom.

Ti dve stališči ne moreta hkrati obstajati v isti vladi. To ni kompromis – to je kapitulacija ene strani.

BRICS paradoks: Ko program sam sebi nasprotuje – in nasprotuje vsemu

A zunanja politika stranke Resnica skriva še globlji, notranje protisloven problem, ki ga program ne razreši, temveč ga zgolj zakrije z lepimi besedami o »večvektorskosti«.

Memorandum stranke Resnica namreč vsebuje naslednjo programsko izjavo:

"Zato bomo sprožili strateško izvozno iniciativo, usmerjeno v dežele BRICS ter hkrati krepili gospodarsko sodelovanje z ZDA, da zmanjšamo trenutno odvisnost od evropskih trgov."

Na prvi pogled zveni to kot pragmatičen pristop – diverzifikacija trgovskih partnerjev, manj odvisnosti od EU. A ko to izjavo postavimo v realni geopolitični kontekst leta 2026, se razkrije njena temeljna naivnost.

BRICS – blok, ki ga sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika (ter številne nove članice) – ni zgolj gospodarski klub. Je geopolitični projekt, katerega osrednji ideološki motor je prav Rusija in njena vizija multipolarne svetovne ureditve.

Rusija je v strukturah BRICS ena najpomembnejših sil, ki aktivno lobira za odmik globalnega juga od zahodnih zavezništev.

Hkrati pa Resnica v istem odstavku zapiše, da želi krepiti gospodarsko sodelovanje z ZDA.

In tu nastopi temeljno vprašanje, ki ga program preprosto ignorira:

ZDA pod nobeno administracijo ne bodo sprejele, da njihov partner hkrati aktivno krepi gospodarske odnose z BRICS – blokom, katerega ključna članica je Rusija.

To ni ideološka trditev – to je politična realnost. Washington od svojih zaveznikov in partnerjev pričakuje jasno geopolitično opredelitev. Stranke in vlade, ki poskušajo »igrati na obe strani«, se hitro znajdejo na seznamu nezanesljivih partnerjev.

Stevanović torej v svojem programu predlaga nekaj, kar je v praksi neizvedljivo: hkratno strateško partnerstvo z ZDA in aktivno gospodarsko zavezništvo z BRICS, v katerem je Rusija ključni akter.

Kaj to v resnici pomeni?

Razlaga 1 – Naivnost: Stevanović in avtorji programa preprosto niso razumeli, da je tovrstna »večvektorskost« v geopolitičnem kontekstu vojne v Ukrajini iluzorna. ZDA in EU – ne bo sprejela partnerja, ki hkrati krepi odnose z Rusijo prek BRICS okvira.

Razlaga 2 – Sprenevedanje: Program je zapisan tako, da zveni »uravnoteženo« in »pragmatično«, v resnici pa izraža prorusko orientacijo, ki jo je Stevanović večkrat nakazal v javnih nastopih. BRICS v tem kontekstu je lahko označen kot eleganten eufemizem za »zbliževanje z Rusijo brez neposrednega imenovanja«.

Nobena od razlag ni pohvalna. Prva razkrije programsko nekompetentnost, druga pa politično neiskrenost – torej prav tisto, čemur je stranka Resnica uradno nasprotovala.

Neizogibna kolizija s SDS

Če to postavimo v kontekst morebitne koalicije s SDS, dobimo absurdno sliko:

SDS zahteva brezpogojno podporo Ukrajini, tesno sodelovanje z NATO in ZDA ter jasno distanco do Rusije
Resnica v svojem programu predlaga strateško širitev na trge BRICS, kjer je Rusija ključni akter, ter hkratno krepitev odnosov z ZDA

Te pozicije absurdne slike ne morejo hkrati obstajati v isti vladi. Koalicijska pogodba bi morala eno od teh stališč popolnoma zatreti. In ker je SDS večja stranka z jasnejšo geopolitično identiteto, je povsem jasno, katero stališče bi bilo žrtvovano - Stevanovićevo.

To pomeni, da bo lahko Resnica v morebitni koaliciji:

Podpirala nadaljevanje sankcij proti Rusiji
Glasovala za podporo Ukrajini
Blokirala kakršnokoli zbliževanje z BRICS v geopolitičnem smislu
Nikoli ne bo izvedla »strateške izvozne iniciative v dežele BRICS«, kot je obljubila v svojem programu

Volivci, ki so glasovali za Resnico prav zaradi njene »večvektorske« in Rusiji naklonjene zunanje politike, so bili prevarani že v trenutku, ko je Stevanović segel po roki Janeza Janše.

Gospodarska politika: Površinska podobnost

Na gospodarskem področju obstajajo nekatere točke stika:

Tema	SDS	Resnica
Davčna politika	Nižji davki, podjetništvo	Nižji davki, odprava nepremičninskega davka
Javni dolg	Fiskalna odgovornost	Nujno zniževanje javnega dolga
Podjetništvo	Liberalno gospodarstvo	Posebne ekonomske cone, razvojni skladi
Državna uprava	Racionalizacija	Reorganizacija agencij in zavodov
Zunanja trgovina	Evro-atlantski okvir	BRICS + ZDA (neizvedljivo hkrati)

Tukaj je skupnega jezika največ. A skupna gospodarska stališča ne morejo prekriti nepremostljivih razlik v zunanji politiki, vrednotnimi osnovami in geopolitični orientaciji.

Še posebej ker je gospodarska »večvektorskost« Resnice, kot smo pokazali, programsko nekoherentna – obljublja hkratno sodelovanje s silami, ki so v neposrednem geopolitičnem konfliktu.

Vrednotna osnova: Nebo in zemlja

SDS gradi svoj program na judovsko-krščanski dediščini, na zgodovinskem spominu na komunizem, ki je s strani SDS izkrivljen in zavajajoč in jasni umestitvi v zahodno civilizacijo.

Resnica gradi na pragmatičnem suverenizmu – manj ideologije, več konkretnih ukrepov. Govori o kriptovalutah, odpravi obveznega cepljenja itd. To je program, ki nagovarja povsem drugačen volilni segment – skeptike do sistema, libertarce, razočarane nad establishmentom, pa tudi tiste, ki simpatizirajo z Rusijo.

Ti dve stranki nagovarjata različne Slovenije. In zdaj naj bi skupaj vladali?

Odgovor na to vprašanje je v teoriji mogoč – a žal le za ceno, ki jo bo v celoti plačala stranka Resnica in njeni volivci.