Evropa v primežu BlackRocka: Kako nas vodijo v vojsko in suženjstvo
- ZrcaljenjeNovic
- 13 minutes ago
- Branje traja 5 min
Nekdanji direktor BlackRocka, Friedrich Merz, zdaj vlada Nemčiji — in z njim celotni Evropi
Ustavite se za trenutek in preberite to počasi: Friedrich Merz, trenutni nemški kancler, je bil med letoma 2016 in 2020 predsednik nadzornega sveta BlackRocka — nemške podružnice največjega upravljavca premoženja na svetu. Ista oseba, ki je zasedala vodilni stolček v BlackRocku, danes vodi najpomembnejšo državo Evropske unije. To ni teorija zarote. To je javno dostopno dejstvo.
Ko je Thomas Fazi februarja 2025 zapisal: »Če bo Merz izvoljen, bo Nemčija postala prva država, ki ji bo vladal nekdanji uradnik BlackRocka« — ni bilo to opozorilo iz prihodnosti. Bilo je napovedovanje tega, kar se je nato dejansko zgodilo. Nemčija je postala prva država na svetu, ki jo vodi nekdanji visoki funkcionar BlackRocka. In to ni zgolj nemška zadeva — Merz s svojo pozicijo kanclerja najmočnejše evropske ekonomije neposredno sooblikuje usodo vseh nas, ki živimo na tej celini.
Poleg tega ni sam. Ob njegovi strani stoji Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, njegova strankarska kolegica v CDU in nekdanja nemška obrambna ministrica. Skupaj, usklajeno in brez pravega demokratičnega mandata, vodita Evropo po poti, ki koristi peščici finančnih velikanov — na račun stotih milijonov navadnih državljanov.
BlackRock: Neviden lastnik Evrope
BlackRock, ki mu predseduje Larry Fink, ni zgolj investicijska družba. Je sistemski akter, ki ima prste v vsakem strateškem kotičku evropskega gospodarstva. Med njegovimi delniškimi naložbami v Evropi najdemo:
Rheinmetall (Nemčija) — vodilni evropski proizvajalec orožja
Dassault in Thales (Francija) — obrambno-industrijska giganta
BAE Systems (Velika Britanija) — eden največjih orožarjev na svetu
Leonardo (Italija) in Airbus — strateški obrambni podjetji
Hkrati isti BlackRock drži precejšnje deleže v ameriških orožarskih korporacijah:
Podjetje | Delež BlackRocka |
Lockheed Martin | 4,9 % |
Raytheon | 4,8 % |
Northrop Grumman | 4,2 % |
General Dynamics | 3,9 % |
Boeing | 3,9 % |
Razumete, kaj to pomeni? Ista finančna hiša, ki je štiri leta zaposlovala bodočega nemškega kanclerja, ima v lasti delnice tako evropskih kot ameriških orožarskih podjetij. Njen interes za mir je zato ničen — njen interes za vojno pa enormen. Vsak izstrelek, vsak tank, vsak vojak, ki pade, pomeni zaslužek za akcionarje. In BlackRock je med njimi — na obeh straneh Atlantika hkrati.
Ob BlackRocku v tem pohodu na evropski vojni trg sodelujejo še Vanguard, Fidelity, State Street in Capital Group — ameriški investicijski skladi, ki so se infiltrirali v samo jedro evropskega vojaškega in gospodarskega sektorja.
Program ReArm Europe: 800 milijard evrov — za koga?
Marca lani je von der Leyen napovedala program ReArm Europe — načrt za remilitarizacijo kontinenta v vrednosti do 800 milijard evrov v štirih letih. Projekt vključuje aktivacijo izjemnih fiskalnih klavzul, ki državam omogočajo, da vojaško porabo izvzamejo iz standardnih proračunskih omejitev EU.
Na kratko: vojni izdatki ne bodo šteli pri dolgu in primanjkljaju. Obstajali bodo, plačevali jih bomo mi vsi — le na papirju jih ne bo videti. Bruselj bo udobno zamižal.
V sklopu tega načrta je predviden mehanizem z imenom SAFE — 150 milijard evrov posojil za skupne nakupe orožja. Samo ime zveni kot nov finančni produkt BlackRocka. Morda ni naključje.
Merz je medtem — še pred uradno prisego — uspel prepričati nemški parlament, da je s podporo socialnih demokratov in Zelenih odobril ustavno spremembo, ki odpravlja dolžniško zavoro (Schuldenbremse) za vojaško porabo. Odpira se pot za zadolžitev v vrednosti skoraj milijarde evrov. Uporabil je znamenite Draghijeve besede: »Karkoli bo potrebno.«
Ni naključje. Mario Draghi, nekdanji direktor Goldman Sachsa, je prav tako ena od figur Wall Streeta na vrhu evropske piramide oblasti. Vzorec je jasen in ponavljajoč se.
Demokratična ugrabitev: Kdo je sploh vprašal nas?
Tukaj leži jedro problema. Nihče od nas ni glasoval za BlackRock. Nihče od nas ni bil vprašan, ali želi, da se njegovo davkoplačevalsko in pokojninsko tveganje prelije v orožarsko industrijo. Nihče od nas ni privolil v to, da bodoči kancler v vlado prinese logiko korporacije, v kateri je sam zasedal vodilni stolček.
Von der Leyen je šla celo dlje: program ReArm Europe namerava uveljaviti mimo Evropskega parlamenta, s sklicevanjem na člen 122 Pogodbe o delovanju EU. Demokratični nadzor? Odpisan. Evropski parlament? Prezrt. Ljudstvo? Nepomembno.
In to ni osamljeni primer. Vzorec se ponavlja po vsej Evropi:
Keir Starmer (Velika Britanija) je fotografiran za pogajalsko mizo z Larryjem Finkom na Downing Streetu
Premier Keir Starmer se udeležuje Generalne skupščine ZN & Larry Fink Emmanuel Macron (Francija) je prav tako dokumentiran na skupnih fotografijah z vodilnim moškim BlackRocka
Larry Fink, vodja podjetja BlackRock, in Emmanuel Macron med srečanjem v Elizejski palači julija 2019 Pedro Sánchez (Španija) ni izjema
V Franciji je npr. BlackRock oblastem šepetal nasvete o pokojninski reformi
Sužnji vojnega stroja: Kam nas vodijo?
EU sama priznava, da bodo povečani vojaški izdatki neizogibno privedli do socialnih rezov ali višjih davkov. To ni teorija — to se dogaja že zdaj. V Združenem kraljestvu pod laburistično vlado Keira Starmerja so socialni varčevalni ukrepi sledili takoj za napovedmi večjih obrambnih izdatkov.
In to je natanko tisti vzorec, ki ga opisuje Marga Ferré in ga imenuje »varčevanje z militarizacijo«:
Ustvari se lažna ali napihnjene zunanja grožnja
Mobilizira se javni denar za oborožitev
Profiti gredo v zasebne roke — BlackRock, Rheinmetall, Lockheed Martin
Stroški padejo na plečal davkoplačevalcev
Socialne storitve se krčijo
Osiromašeni državljani nimajo moči ugovarjati
Ko pride do vojaških konfliktov, gremo v jarke mi — ne Larry Fink, ne Friedrich Merz, ne Ursula von der Leyen
To je pot v suženjstvo — le da nosi elegantno ime »evropska varnostna arhitektura«.
Energetska farsa: Plačujemo Američanom, kar smo kupovali od Rusov
Ena od najbolj absurdnih epizod tega poglavja je energetska politika Evrope po letu 2022. Pred sankcijami in prekinitvijo plinovodov smo v Evropi kupovali ruske energente neposredno, po geografsko logičnih in ekonomsko ugodnih cenah. Bila je to racionalna, stabilna in cenovno dostopna rešitev za vse evropske gospodinjstva in industrijo.
Danes nam prodajajo idejo, da je ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG) boljša alternativa — dražja, bolj okoljsko sporna, logistično zahtevnejša in energetsko manj zanesljiva. In kdo ima v lasti infrastrukturo, tankerje in terminale? Seveda — isti ameriški finančni in industrijski kompleks, v katerem BlackRock, Vanguard in njim podobni igrajo osrednjo vlogo.
Plačujemo bistveno več, dobimo manj, energetsko smo bolj odvisni — le od drugega gospodarja. In pri tem nas s širokim nasmehom prepričujejo, da je to svoboda, neodvisnost in zahodne vrednote.
Trojanski konj sredi Evropske unije
Samo v Španiji BlackRock, Vanguard, Capital Group in Fidelity skupaj nadzorujejo 90 milijard evrov v delniških indeksu Ibex 35. Ta udeležba se razteza na podjetja po vseh evropskih borzah in deluje, kot je ugotovila organizacija Investigate Europe, kot trojanski konj iz ZDA znotraj EU.
Javni dolg evroobmočja je pri zaskrbljujočih 88,2 % BDP in narašča. Posamezne države so že zdaj globoko v rdečih številkah:
Država | Javni dolg (% BDP) |
Grčija | 158,2 % |
Italija | 136,3 % |
Francija | 113,8 % |
Belgija | 105,6 % |
Španija | 104,3 % |
V takih razmerah se odločiti za novo dolžniško oborožitev — mimo parlamentarnega nadzora, v korist finančnih korporacij, ki imajo deleže v orožarski industriji — je ali skrajna politična neodgovornost ali pa hladnokrvno premišljeni načrt za dokončen prevzem nadzora nad evropskim javnim premoženjem.
Čas je za jasen odgovor
Vprašanje ni, ali BlackRock ima vpliv v Evropi. Ima ga. To je dokazano, dokumentirano in javno dostopno.
Pravo vprašanje je: Ali bomo to dopustili?
Ni dovolj zgolj vedeti. Ni dovolj zgolj zmajati z glavo in iti naprej. Potrebujemo politične sile, medije in organizirane državljane, ki bodo glasno in brez kompromisov povedali:
Ne v našem imenu. Ne z našim denarjem. Ne z našimi življenji.
Remilitarizacija Evrope ne bo naredila našega kontinenta varnejšega. Naredila ga bo bolj zadolženega, bolj odvisnega od ameriških finančnih interesov in bolj izpostavljenega eskalaciji, ki bi nas potisnila v spopad, za katerega nimamo nobene racionalne motivacije — razen tiste, ki jo imajo delničarji Lockheed Martina, Rheinmetalla in BlackRocka.
Evropa ni bila zasnovana kot vojni stroj. Bila je zasnovana kot projekt miru. Čas je, da se tega spomnimo — in da tiste, ki so jo ugrabili, pokličemo na odgovornost.
»Izvršna oblast sodobne države je le odbor za upravljanje skupnih zadev celotne buržoazije.« — Karl Marx & Friedrich Engels, Manifest komunistične partije, 1848
Nekatere resnice postanejo jasnejše s časom. Ta je stara 178 let. In še nikoli ni bila bolj aktualna kot danes.
Komentarji