TRUMPOV EGO IN SVET NA ROBU KATASTROFE: Kako ZDA pod vodstvom nekontroliranega voditelja sprožajo globalni verižni odziv

AI Picture (Trump's Superpower Ego)

An Interview With the President * New York Times Podcasts

V sredo zvečer, 9. januarja 2026, v Beli hiši, so novinarji The New York Times – Katie Rogers, Tyler Pager, David E. Sanger in voditelj Michael Barbaro – opravili poglobljen intervju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. David E. Sanger, dopisnik za Belo hišo in nacionalno varnost pri časopisni hiši The New York Times sicer poroča o predsedniku Trumpu in njegovi administraciji s posebnim poudarkom na zunanji politiki in njenem prepletanju s tehnologijo, politiko in konflikti velesil, je Trumpu zastavil ključna vprašanja o mednarodnem pravnem redu in ameriški vlogi v svetu. Trumpovi odgovori so brez zadržkov razkrili miselnost, ki mednarodne norme postavlja na stranski tir in lastno presojo povzdiguje v edino merilo za dejanja z globalnimi posledicami.

---

V zadnjih dneh je svet priča alarmantnemu vzponu unilateralizma, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Njegova nedavna dejanja v Venezueli – osvajanje strateških nahajališč nafte pod krinko »odpravljanja groženj« – niso le kršitev mednarodnega prava, temveč nevaren precedens, ki svet postavlja na rob novega globalnega konflikta. Trumpova retorika in dejanja so odraz globoke krize vodstva, kjer moč nadomešča moralo in pravico.

1. Imperialistični pristop v Venezueli: »Grozimo, zato smemo«

Trumpova utemeljitev poseganja v Venezuelo – »droge, migracije in grožnje« – je preveč prosojno. Resnični motiv je nadzor nad nafto, kar je razvidno iz njegovih lastnih besed: »We rebuilt their oil complex, and they took that away from us, and they're giving it back«. To ni diplomacija; to je ekonomski imperializem, oblečen v varnostno retoriko. ZDA se obnašajo kot samooklicani globalni policist, ki sam določa, kdaj in kje posega, medtem ko mednarodne institucije molčijo ali so nemočne.

2. Uničenje mednarodnega pravnega reda

Trumpovo izjavo »I don't need international law« je treba jemati resno. To ni le šovinistična izjava; to je odklon od kolektivne varnosti in pravnega reda, ki ga je svet gradil desetletja po drugi svetovni vojni. Zanemarjanje pravil, ki veljajo za »šibke«, medtem ko močne države delujejo po svojih merilih, sproža nevarno in nepredvidljivo dinamiko.

3. Vojna kot instrument politike: »Moja moralnost je moja meja«

Ko so ga novinarji vprašali, kaj lahko ustavi njegovo moč na svetovni sceni, je Trump odvrnil: »My own morality. My own mind«. To je najbolj zastrašujoči del njegove filozofije – prepričanje, da je njegova subjektivna presoja dovolj za odločitve z globalnimi posledicami. Njegova grožnja s pošiljanjem kopenskih enot v Venezuelo (»There's a possibility I would do that«) in namigovanje na »drugi val« napovedujeta eskalacijo, ne deeskalacijo.

4. Svet na robu vojne: Kako Trump sproža verižno reakcijo

Trumpova politika je eksplozivno nevarna za cel svet. Z zavračanjem mednarodnega sodelovanja, širjenjem nestabilnosti v Latinski Ameriki in spodbujanjem regionalnih napetosti (npr. proti Iranu, Severni Koreji, Grenlandiji) ustvarja pogoje za kaotično verižno reakcijo. Njegova obsedenost z vojaško močjo (»We spent almost a trillion dollars a year rebuilding the military«) in zaničevanje diplomacije spominjata na najslabše trenutke v zgodovini in vodi v katastrofo.

---

Ali je še čas za ustavitev Trumpove norije?

Trumpova administracija ni le nevarna za ZDA; nevarna je za svet. Njegova kombinacija megalomanije, zanikanja mednarodnega prava in vojaške agende spominja na zgodovinske predhodnike globalnih konfliktov. Če svet ne reagira – z diplomacijo, ekonomskim pritiskom in kolektivno akcijo – lahko Trumpova politika popelje svet na pot, s katere ni vrnitve. Klic k streznitvi: mednarodna skupnost se mora zavedati, da pravila brez enakopravne uveljavitve niso pravila – so samo orodje močnih. In če močni ne sledijo lastnim pravilom, smo vsi na robu propada.