top of page
📅 Celoten potek dogodkov →

Šircljev »red« v imenu SDS: manj za ljudi, več za orožje

Writer: ZrcaljenjeNovic
ZrcaljenjeNovic
4 minutes ago
Branje traja 5 min

RTV SLO je 14. novembra objavil članek »Potrjen rekordni proračun za leto 2027. Šircelj: Denarja za socialo ne bo zmanjkalo«. Izjave finančnega ministra v njem ne smejo ostati brez odgovora.

Rekord, ki ga plačajo najšibkejši

Odbor državnega zbora za finance je 14. novembra podprl dopolnjeni proračun za leto 2027. Odhodkov bo slabih 19,4 milijarde evrov, prihodkov okoli 17 milijard, primanjkljaj bo 2,3 milijarde. Finančni minister Andrej Šircelj ob tem zagotavlja, da denarja za socialo ne bo zmanjkalo.


Številke iz iste razprave povedo drugo zgodbo. Po izračunu Delavske svetovalnice se transferji posameznikom in gospodinjstvom znižujejo za 333 milijonov evrov. Izdatki za obrambo se, kot je opozorila Alenka Bratušek, povečujejo za 400 milijonov.


To ni proračun reda. To je proračun, ki denar seli od ljudi k orožju, ministrove besede o »zlorabah« in »redu« pa služijo temu, da se ta selitev lažje proda.


»Zlorabe sistema«: po kom se udarja in po kom ne

Šircelj pravi, da zlorab ne bodo dopustili in da neupravičenih izplačil ne bo. Drugi del te izjave je samoumeven. Nobena vlada ne sme izplačevati denarja mimo zakona in sistem je že zdaj postavljen tako, da to preprečuje. Kdor samoumevnost razglaša za reformo, ne napoveduje ničesar novega, le pripravlja teren.


Pripravlja ga za udarec po ljudeh z najnižjimi prihodki: po brezposelnih, bolnih, invalidih, po tistih, ki zaradi izobrazbe, starosti ali zdravja težko najdejo delo. Denarna socialna pomoč se zmanjšuje za 78 milijonov evrov, otroški dodatki za 51 milijonov, osebna asistenca za 55 milijonov. Poslanec Vladimir Šega je navedel oceno fiskalnega sveta, da bi tak rez zahteval petino do tretjino manj upravičencev. Goran Lukić ocenjuje, da bi denarno socialno pomoč izgubilo okoli 14.700 od približno 66.000 prejemnikov.


Je torej vsak četrti prejemnik goljuf? Tega ne verjame nihče, ki je kdaj videl, kako se s to pomočjo živi.


Primerjajmo to z zlorabami, ki so državo res stale. Slaba bančna posojila so nastajala v letih razcveta pred krizo 2008, ko je državo vodila prva Janševa vlada. Račun je prišel pozneje: sanacija bank je davkoplačevalce leta 2013 stala več kot tri milijarde evrov. Morebitne zlorabe socialnih pomoči takšne gospodarske škode niso povzročile nikoli. Kljub temu se danes z elektronskimi preverjanji in centralizirano izterjavo išče skrito premoženje revnih, ne pa odgovornost pravnih oseb. Lukić je to povedal naravnost: vlada prejemnike pomoči označuje za izkoriščevalce, delodajalcev, ki izkoriščajo delavce, pa se ne loti.


Nadzor bolniških v letu odpuščanj

Minister je napovedal tudi strožji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. Čas za to sporočilo je slabo izbran, saj slovenski delavec letos ne ogroža države z bolniško, ampak izgublja službo.


Samo v avtomobilski panogi so se v kratkem zvrstili trije primeri. Odelo pripravlja odpuščanja v Preboldu in zaprtje obrata v Črešnjevcih, kjer naj bi delo izgubilo več kot sto ljudi. Mahle je načrtoval selitev proizvodnje alternatorjev v BiH in s tem ukinitev 270 delovnih mest. Mariborski Tam-Europe je odpustil 20 delavcev.


Seznam se nadaljuje zunaj panoge. Hervis je zaprl vseh 21 trgovin in z njimi 250 delovnih mest, Vipap v Krškem je šel v stečaj, Ecolab v Mariboru zapira proizvodnjo, Lidl del administracije seli v Zagreb. O manjših podjetjih mediji večinoma niti ne poročajo.


V takšnem letu vlada delavcem ne ponuja industrijske politike ali zaščite delovnih mest. Ponuja jim sum, da so na bolniški po krivici. To je populizem, ki težavo išče pri tistem, ki je že na tleh.


»Ustvarjanje reda«, ki že obstaja

Po Šircljevih besedah gre pri proračunu za »ustvarjanje reda«. Upokojenec naj bi pokojnino dobival redno, mlada družina vse, kar ji po zakonu pripada, študent štipendijo.


Ta red ni Šircljev izum. Pokojnine so bile izplačane redno pod vsako vlado, levo ali desno, in vsak je dobil, kar mu je po zakonu pripadalo. Obljubljati nekaj, kar deluje že desetletja, pomeni državljanom prodajati obstoječe stanje kot dosežek. To je zavajanje.


Obljuba se poleg tega tepe s proračunom samim. Študent bo štipendijo dobival iz postavke, ki je za 20 milijonov evrov nižja. Mlada družina bo »vse, kar ji pripada« dobila iz otroških dodatkov, zmanjšanih za 51 milijonov. Kar ljudem po zakonu pripada, se pač da zmanjšati tako, da se spremeni zakon ali zoži krog upravičencev. Prav to minister napoveduje.


Kam gre denar

Alenka Bratušek je v razpravi rekla, da proračun jemlje vsem razen orožju. Tega ni odkrila ona. Mnogi državljani že dolgo vidijo, da se denar zanje krči, medtem ko rastejo izdatki za Nato, oboroževanje in podporo vojni v Ukrajini.


Pošteno je dodati, da je zavezo o višjih obrambnih izdatkih zavezništvu dala že prejšnja vlada. A sedanja vlada jo izpolnjuje tako, da 400 milijonov več za obrambo postavi ob 333 milijonov manj za ljudi. To je politična izbira, ne naravni zakon. Poslanci opozicije so opozorili še na nekaj: prihodki se zaradi rasti povečujejo za približno milijardo, primanjkljaj pa vseeno raste.


Medtem podjetja zapirajo obrate. Po mojem prepričanju je eden glavnih razlogov zgrešena evropska politika sankcij proti Rusiji na področju energentov. Ruski energenti so bili najcenejši in so poganjali evropsko industrijo. Danes kupujemo dražje ameriške, katarske in azerbajdžanske, zato proizvodnja v Evropi ni več konkurenčna in odhaja tja, kjer je ceneje.


Država torej plačuje dvakrat. Najprej z izgubljenimi delovnimi mesti, nato z denarjem za orožje, ki ga vzame sociali. Vrstni red rezov je predvidljiv: danes socialni transferji in bolniške, jutri zdravstvo, šolstvo in kultura. Temu se reče razkroj socialne države.


Koalicija, ki to ni

Ostane še vprašanje, kdo vse to izglasuje. Vlado vodi Janez Janša, ki je bil v zadevi Patria pravnomočno obsojen. Ustavno sodišče je sodbe leta 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, do katerega ni prišlo, ker je zadeva zastarala. Pravno zato velja za nedolžnega, politično pa ta zgodba za mnoge nikoli ni dobila epiloga.


Njegova koalicija ima 43 glasov, torej nima večine. Odvisna je od Resni.ce, ki uradno ni v koaliciji in trdi, da je v opoziciji. Njen predsednik Zoran Stevanović je bil za predsednika državnega zbora izvoljen prav z glasovi te koalicije.


Stranka, ki je volivcem obljubljala drugačno politiko, tudi glede Nata in orožja, bo prihodnji teden v državnem zboru glasovala o proračunu, ki povečuje obrambne izdatke in reže socialo. Če ga podpre, bo jasno, da stolček predsednika parlamenta tehta več kot njen program.


Šircelj obljublja red. Red, v katerem upokojenec dobi pokojnino in družina otroški dodatek, smo že imeli. Novo je le to, da ga bo odslej manj, orožja pa več. Vlada, ki tako razporeja denar, ne dela v interesu državljanov.


Viri


Komentarji


Doniraj s PayPal
SIGN UP AND STAY UPDATED!

Thanks for submitting!

Doniraj s PayPal
bottom of page