Evropa v "areni za velike fante": Bo Rusija odgovorila z odločilnim udarcem?

ZrcaljenjeNovic
5 minutes ago
Branje traja 5 min

Napetost narašča: Evropa kot tarča

Evropske države danes vse glasneje — in po besedah nekaterih opazovalcev tudi vse bolj ponosno — govorijo o dronih, ki jih pošiljajo Ukrajini za boj proti Rusiji. Hkrati se pojavljajo poročila, da nekateri droni, ki napadajo rusko obalo Baltskega morja, izvirajo iz baltskih držav in/ali Finske.

Odziv Moskve je bil in bo odločen. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo seznam evropskih objektov, ki naj bi postali potencialne tarče ruskih napadov, saj proizvajajo drone, uporabljene za napade na Rusijo. Sekretar ruskega varnostnega sveta Sergej Šojgu je celo poudaril, da ima Rusija "pravico do samoobrambe", ker napadi prihajajo z evropskega ozemlja.

Vprašanje, ki si ga zastavlja marsikdo: gre zgolj za "vroč zrak" ali za resnično napoved stopnjevanja?

Seznam ruskega obrambnega ministrstva: 11 držav na "udaru"

Da besede iz Moskve niso ostale zgolj na ravni splošnih groženj, dokazuje konkretna poteza ruskega obrambnega ministrstva. To je preko družbenih omrežij objavilo seznam naslovov po Evropi, za katere trdi, da so povezani s skupno proizvodnjo dronov z Ukrajino — z imeni podjetij in komponentami, ki naj bi jih ta proizvajala.

Namestnik vodje ruskega varnostnega sveta in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je posebej poudaril, da bi ti naslovi lahko postali "potencialne tarče" za Rusijo.

Po navedbah portala European Pravda seznam zajema lokacije v enajstih državah:

Regija	Države na seznamu
Zahodna Evropa	Združeno kraljestvo, Nemčija, Nizozemska, Španija, Italija
Severna Evropa	Danska
Baltik in srednja Evropa	Latvija, Litva, Poljska, Češka
Drugo	Turčija, Izrael

Rusko ministrstvo trdi, da je "vodstvo več evropskih držav" 26. marca sklenilo povečati proizvodnjo in dobavo dronov Ukrajini "za napade na rusko ozemlje", vključno s širitvijo financiranja skupnih oziroma v Evropi delujočih ukrajinskih podjetij.

To je opisalo kot namerno stopnjevanje vojaškopolitičnih razmer po Evropi ter postopno spreminjanje teh držav v ukrajinsko "strateško zaledje". Ministrstvo je opozorilo, da bi to lahko prineslo "nepredvidljive posledice" in "Evropo povleklo v vojno". Posebej grozeče je zvenel poziv, da bi morala "evropska javnost ne le razumeti dejanskih vzrokov groženj svoji varnosti, temveč tudi poznati naslove in lokacije ukrajinskih ter skupnih obratov za proizvodnjo brezpilotnikov in komponent v svojih državah".

"Tokrat je drugače": konec ruske zadržanosti?

"Ruski pristop je bil vedno izogibanje eskalaciji in osredotočenost na uresničitev cilja."

Doslej je Moskva dopuščala prestopanje t. i. "rdečih črt", saj bi se s pretiranim odzivom strateško več izgubilo — okrepila bi sicer slabečo zahodno podporo Ukrajini.

A tokrat naj bi bilo drugače. Tisto, kar se je prej dogajalo v senci, je po njegovih besedah postalo uradna politika. Na srečanjih v Ramsteinu

se države odkrito hvalijo s svojo vlogo, kar je konflikt spremenilo v de facto proxy vojno.

Ključno: ne gre več za taktične drone na bojišču, temveč za drone za strateške napade v globino Rusije. Tak model je za Moskvo po njegovem mnenju nevzdržen.

"Dejanje vojne": je Evropa še nedolžna stranka?

Najostrejša ruska teza je, da Evropa ni nedolžna stranka, temveč aktivni udeleženec konflikta:

Evropske države načrtujejo napade.
Droni se proizvajajo z vednostjo, da bodo predani Ukrajincem.
Ukrajinci nato z evropsko obveščevalno podporo napadajo rusko globino.

"To, kar počne Evropa — da bo vsem jasno — je dejanje vojne."

Evropske države zgodovinsko niso dobavljale orožja stranem v vojni prav zato, ker bi to iz njih naredilo udeleženke konflikta. Danes pa je njihova vpletenost tako globoka, da bodo Ukrajinci morda igrali le še obrobno vlogo — kljub temu pa se vsaka omemba evropske soudeležbe zavrača kot "rusko propagando".

Berlin in "vojna še nocoj": Zaharova ostro o nemškem generalu

Ta retorika dobiva nov, še bolj eksploziven kontekst v luči najnovejših izjav iz Berlina. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova se je namreč ostro odzvala na izjavo poveljnika nemškega vojnega letalstva (Luftwaffe), generalpodpolkovnika Holgerja Neumanna, ki naj bi govoril o pripravljenosti na vojno z Rusijo "še nocoj".

Zaharova je izjavo brez ovinkov označila za izraz neonacizma:

"Ta izjava povsem jasno ustreza značilnostim neonacizma. Drugačne definicije ni."

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova — Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva **Marija Zaharova**

S posmehom je omenila, da je general znan kot ljubitelj Vojne zvezd, ki naj bi imel v pisarni na častnem mestu čelado Luka Skywalkerja. Ob omembi tarč, kot so Kaliningrad, polotok Kola, Sankt Peterburg in črnomorske plaže, je Zaharova zastavila ključno vprašanje — na čem naj bi Nemčija sploh priletela do Rusije? Bodisi na "fantomskem" francosko-nemškem projektu prihodnosti bodisi na zastarelih lovcih Tornado in Eurofighter.

Ob tem je primerjala zgodovinske vzporednice z letom 1940, ko je Nemčija prav tako pod pretvezo "obrambe Evrope pred Rusi" zbrala koalicijo "voljnih" za pohod proti njeni državi:

"In zdaj vnuki Hitlerjevih nacistov, ki nimajo več pojma o tej sramoti, ki je žgala prejšnje generacije Nemcev, začenjajo sanjati o maščevanju."

Pravni in moralni očitki Berlinu

Zaharova je opozorila na dva vidika, ki dajeta sporu globlje razsežnosti:

Vidik	Očitek
Pravni	Kršitev t. i. "Pogodbe 2+4", katere 2. člen določa, da bo z nemških tal "izhajal le mir", priprave na napadalno vojno pa so protiustavne in kaznive.
Politični	Nihče v nemškem vodstvu — niti v sedežu Nata v Bruslju — generala ni opozoril ali demantiral, kar po njenem pomeni, da je povedal "tisto, kar imajo vsi v mislih".
Moralni	Izjava je padla na predvečer 22. junija — obletnice nacističnega napada na Sovjetsko zvezo.

Posebej oster je bil njen poudarek, da Nemčija sklanja glavo pred žrtvami holokavsta, do Rusije, ki je izgubila desetine milijonov ljudi, pa se vede drugače — kot da bi žrtve delila po nacionalnem ključu.

Zaharova je kot kontrast navedla besede nekdanje kanclerke Angele Merkel iz leta 2021, ki je 22. junij označila za "dan sramu" za Nemce in pozvala k ohranjanju spomina. Danes, je dejala, kot da je nemški zgodovinski spomin doletela "epidemija izgube spomina".

"Če udariš kralja, ga ubij": logika odločilnega udarca

Rusija je pred prelomno odločitvijo. Na vprašanje, ali bi izvedla zgolj opozorilni udarec proti Estoniji ali Finski ali bi udarila po ključnih logističnih vozliščih v Nemčiji, je jasen — opozorilni udarci so brezpredmetni:

"Če nameravaš udariti državo Nata, oziroma kot pravijo: če nameravaš udariti kralja — ubij kralja."

Rusija bo morda izvedla "en strel", ki mora biti uničujoč in mora izničiti celoten tarčni seznam ruskega obrambnega ministrstva. Sporočilo bi bilo dvojno:

Element	Sporočilo
Obseg udarca	Popolno uničenje evropske zmožnosti za dobavo dronov Ukrajini
Signal	Rusija lahko spremeni tarče kadarkoli — z enakim izidom
Cilj	Evropo postaviti na njeno mesto: "igrate v areni za velike fante"

Vloga ZDA: "Sami ste si krivi"

Osrednje vprašanje ostaja: kako bi se odzvale Združene države?

Analitiki opozarjajo, da to ni klasičen primer kolektivne obrambe. Ne gre za odločitev Nata kot institucije, temveč za odločitve posameznih držav — nemško, britansko in druge. Zato bi bilo pravno težko utemeljiti, da je sploh sprožen 5. člen.

Po tem scenariju ZDA Evropi ne bi priskočile na pomoč — kar bi pomenilo konec Nata. Pospešena smrt zavezništva naj bi bila celo del ruske kalkulacije.

Zanimivo je, da se ta ocena ujema z očitkom Zaharove, da Nato — kljub deklarirani "obrambni naravi" — v resnici ostaja zgolj "instrument sile kolektivnega Zahoda".

Seveda priznava, da je vsak udarec tveganje: Evropa bi se lahko zedinila, ZDA bi se lahko vrnile in Nato bi se lahko okrepil. A vsi kazalniki naj bi kazali v nasprotno smer.

"Odločilno poletje" in vloga gospodarstva

Letos bo "odločilno poletje" z ofenzivami v Donbasu, ki naj bi prinesle nadzor nad celotno regijo, ter globljimi prodori.

Pomemben dejavnik je rusko gospodarstvo, ki naj bi zaradi globalne energetske krize trenutno cvetelo. Prav strah pred globljo gospodarsko krizo je doslej zadrževal roko ruske vlade — danes pa naj bi bili "vsi pogoji zeleni":