Francija paralizirana: Ali lahko Macronov novi premier preživi?

Pariz – Francija se je spet znašla v objemu množičnih socialnih nemirov. Po podatkih organov reda se je v četrtek 19.9.2025, po državi na več kot 250 shodih in z okoli 800.000 udeleženci spet slišal glasni odpor proti politiki predsednika Emmanuela Macrona. Kljub temu da vlada poudarja nujnost varčevalnih ukrepov za obvladovanje visokega državnega dolga, je javnost prepričana o eni stvari: žrtvovati se morajo tisti, ki si lahko privoščijo, ne pa delovni prebivalci in srednji razred.

Korenine jeze

V ozadju protestov, ki so jih organizirali vsi glavni sindikati, je zavrnitev predlogov nekdanjega premierja Françoisa Bornea za varčevalne ukrepe v višini približno 44 milijard evrov. Ti ukrepi so vključevali rezanje javne porabe, zamrznitev socialnih prejemkov in celo odpravo dveh državnih praznikov. Borneov načrt je bil poosebljenje politike, ki po mnenju protestnikov neupravičeno obremenjuje navadne ljudi, medtem ko bogati in velika podjetja uživajo davčne olajšave.

Macronova politika: Nadaljevanje po starem

Borne je svojo funkcijo zapustil po neuspešnem glasovanju o zaupnici, vendar je njegov odhod pomenil le zamenjavo obraza. Macron je za novega premierja imenoval Sebastiena Lecornuja, zvestega zaveznika, ki je v njegovi vladi služboval že od leta 2017. To imenovanje je okarakterizirano kot "poslovno kot običajno" in je sprožilo vprašanje, ali je Lecornu sposoben priti do resničnega preloma, kot so ga obljubili.

Ekonomski paradoks ali politična izbira?

Vlada trdi, da so ukrepi nujni. Francoski proračunski primanjkljaj je lani znašal 5,8 % BDP, kar je skoraj dvakratnik omejitve Evropske unije (3 %). Mednarodna kreditna agencija Fitch je že znižala francoski kreditni reiting. Prejšnji premier Borne je posvaril, da je država na "zadnji postaji pred prepadom" in da jo lahko dolg uniči.

Vendar pa strokovnjaki, kot tudi protestniki opozarjajo, da je to politična izbira, ne ekonomska nujnost. Francija je bogata država. Kot poudarja Philip Mariet, profesor politologije: "Francija ne bo šla v stečaj. Francija ne bo naredila kot Grčija pred 10 leti... Ima resnična sredstva za odplačilo dolga. Samo ne delamo tega na pravi način."

Namesto da bi rezali socialne prejemke, obstajajo pozivi k uvedbi davka za ultrabogate, za katerega se ocenjuje, da bi prinesel do 20 milijard evrov – kar bi znatno zmanjšalo proračunske težave brez bolečih rezov za večino.

---

Preizkus za Lecornuja in Macronovo zapuščino

Novi premier Lecornu ima na voljo le nekaj tednov, da oblikuje nov proračunski predlog in zbere podporo v parlamentu, kjer Macronova stranka nima večine. Če mu ne uspe, se lahko sooči z usodo svojega predhodnika: zavrnjenim proračunom in glasovanjem o nezaupnici.

Vprašanje ni le, ali lahko Lecornu preživi, temveč ali lahko Macronova vlada sploh še vlada!