Donald Trump, ki je leta 2025 ponovno prevzel položaj ameriškega predsednika, je ponovil grožnje o uvedbi 100-odstotnih carin na vse države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika in nove članice, kot so Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija, ZAE ter Indonezija), če te države poskušajo nadomestiti ameriški dolar v mednarodni trgovini ali ustvariti skupno valuto.
Ta grožnja je del širše strategije, s katero Trump želi ohraniti globalno prevlado dolarja in zatreti poskuse dedolarizacije, ki jih BRICS aktivno razpravlja že od uvedbe zahodnih sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Zakaj BRICS želi alternativo dolarju?
Oboroževanje dolarja: Rusija je po invaziji na Ukrajino leta 2022 izgubila dostop do zahodnih finančnih sistemov, kot je SWIFT, kar je spodbudilo iskanje alternativ (npr. "BRICS most" večstranska plačilna platforma).
Gospodarska negotovost: Države BRICS, ki predstavljajo 45 % svetovnega prebivalstva in 35 % globalnega BDP (po pariteti kupne moči), si želijo zmanjšati odvisnost od dolarja zaradi tveganja enostranskih sankcij ZDA.
Reforma globalnega reda: BRICS si prizadeva za večjo reprezentativnost v institucijah, kot sta OZN in IMF, kjer zahodni vpliv prevladuje.
Posledice 100-odstotnih Trumpovih carin
1. Šok za ameriško gospodarstvo
Višji stroški za potrošnike: Carine bi zvišale cene uvoženega blaga (npr. elektronike, avtomobilov, redkih zemelj), kar bi prizadelo predvsem nižji in srednji sloj v ZDA. Analitiki ocenjujejo, da bi uvedba 100-odstotnih carin na Kitajsko povečala stroške uvoza za 640 milijard dolarjev.
Retaliativni ukrepi: BRICS države bi lahko omejile izvoz ključnih surovin (npr. ruska energija, kitajski redki minerali), kar bi destabiliziralo globalne dobavne verige.
2. Pospešena dedolarizacija
Trumpove grožnje lahko okrepijo motivacijo BRICS za uporabo nacionalnih valut v medsebojni trgovini. Kitajska že zdaj sklene 60 % svojih trgovinskih transakcij v juanih, Savdska Arabija in ZAE pa razmišljata o prodaji nafte v neameriških valutah.
3. Geopolitično razhajanje
Indija v razcepu: Indija, ki poskuša ohranjati ravnovesje med ZDA in BRICS, bi se zaradi carin lahko bolj nagibala h Kitajski, kar bi oslabilo ameriške poskuse za razdelitev bloka.
Naraščajoča moč globalnega juga: Integracija med BRICS in državami ASEAN-a (npr. Indonezija) bi se okrepila, kar bi zmanjšalo vpliv ZDA v regiji.
4. Nerealna ekonomska logika
Inflacija: carine bi povzročile inflacijo v ZDA in sprožile trgovinske vojne, ne pa rešile strukturnih težav ameriškega gospodarstva.
Protislovje z dolarsko prevlado: Ohranjanje statusa dolarja zahteva globoko vključenost v globalno trgovino, kar je v nasprotju s protekcionizmom.
5. Strateške napake
Deindustrializacija ZDA: ZDA nimajo infrastrukture za ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki bi nadomestila uvoz iz BRICS. Celotna dobavna veriga za visoko tehnologijo (npr. čipi) je odvisna od tujih partnerjev.
Oslabljen vpliv na globalni jug: Z uvedbo carin bi ZDA izgubile priložnost za sodelovanje z državami, kot je npr. Indonezija, ki jih želijo pridobiti kot protiutež Kitajski.
Bidenova politika sankcij
Medtem ko je Trumpova strategija široko usmerjena, je Bidenova administracija ciljala na specifične panoge (npr. 100-odstotne carine na kitajska električna vozila), da bi zaščitila ameriške proizvajalce, kot je Tesla. Trumpova grožnja s splošnimi carinami ne upošteva kompleksnosti globalnih dobavnih verig in lahko vodi v kaotične trgovinske tokove.
Čeprav Trumpova retorika privlači volilno bazo, ki podpira "Ameriko najprej", je njegova carinska politika kontraproduktivna. Namesto da bi okrepile ameriško gospodarstvo, bi carine pospešile dedolarizacijo, spodbudile alternativne trgovinske bloke in poslabšale življenjske razmere ameriških potrošnikov. Kot poudarja Michael Pettis (Carnegie Endowment), ZDA se soočajo z izbiro med "ohranjanjem dolarske dominacije" in "zmanjšanjem trgovinskega deficita" – oboje hkrati ni mogoče.
Trumpova grožnja tako ne rešuje temeljnih izzivov, temveč le poglablja globalno ekonomsko fragmentacijo.
Comments