Slovensko-albanski odnosi in zgodovinski kontekst grško-albanskih napetosti

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se v okviru uradnega obiska v Albaniji srečuje z najvišjimi albanskimi političnimi predstavniki, vključno s predsednikom Albanije Bajramom Begajem, predsednikom vlade Edijem Ramo ter predsednico parlamenta Eliso Spiropali. Namen obiska je krepitev političnih odnosov med Slovenijo in Albanijo ter razširitev gospodarskega sodelovanja, ki je sicer glede na zdajšnji potencial skromno. Ključni področji za nadaljnje gospodarsko sodelovanje sta predvsem turizem in kmetijstvo.

Ta obisk je prav tako pomemben glede razkritja razprave o notranjepolitičnih razmerah v Albaniji in pričakovanj glede pristopnega procesa Alebanije v EU.

Slovenija se aktivno zavzema za vključevanje Albanije v EU, a Bruselj zahteva napredek na več ključnih področjih, vključno s pravosodjem, stabilnostjo in neodvisnostjo institucij ter vladavino prava. Ta pričakovanja so del širših naporov EU, ki vključujejo tudi predstavitev 6-milijardnega načrta za rast regije, kar naj bi pospešilo reforme, potrebne za napredovanje pristopnih pogajanj.

Pomemben zgodovinski kontekst, ki vpliva na trenutne odnose Albanije s sosednjimi državami, predvsem z Grčijo, pa izhaja iz dogodkov druge svetovne vojne in predvojnega obdobja. Grško-albanski odnosi so še vedno zaznamovani z nerešenimi vprašanji, kot je zakon o vojnem stanju iz leta 1940, ko je bila Albanija razglašena za sovražno državo zaradi uporabe njenega ozemlja s strani Italije za napad na Grčijo. Kljub temu da se zdi zakon zastarel, je še vedno v veljavi in predstavlja oviro v diplomatskih odnosih. Drugo pomembno vprašanje je t.i. vprašanje Čamov, albanske manjšine v Grčiji, katere pravice in zgodovinska vloga še vedno burijo strasti in vplivajo na pogajanja.

Ti zgodovinski spori, ki segajo pred več kot sedemdeseti letij, še danes otežujejo odnose med Albanijo in Grčijo, kar je razvidno tudi iz nedavnih incidentov, kot je primer župana Fredija Belerija. Njegova obsodba zaradi kupovanja glasov in posledična izvolitev za grškega evropskega poslanca iz zapora sta dodatno poslabšala odnose med državama. Ob tem je albanski parlament Grčijo pozval k odpravi zakona o vojnem stanju, kar bi lahko prispevalo k izboljšanju bilateralnih odnosov.

Tanja Fajon se je na obisku osredotočila na krepitev slovenskega sodelovanja z Albanijo ter izražanje podpore njenim evropskim ambicijam, vendar pa ostaja jasno, da bo Albanija morala hkrati razrešiti tudi svoje zgodovinske spore, predvsem z Grčijo, če želi v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja evropska perspektiva.