Kako časopis Večer iz besed ruskega filmskega režiserja Karena Šahnazarova ustvarja popolnoma drugačno zgodbo
- ZrcaljenjeNovic
- May 13
- Branje traja 4 min
Ko protiruska propaganda poroča o ruski propagandi
Časopis Večer je na svoji spletni strani 12. maj 2026 11.34 objavil članek avtorja M.R. z naslovom: Dolgoletni zaveznik Kremlja presenetil na državni televiziji: "Nasprotnik je premočan"
V dotičnem članku zavedeno, da je ruski režiser Karen Šahnazarov v lanskem letu 2025 v pogovorni oddaji na ruski televiziji priznal, da Rusija v trenutnem konfliktu ne more premagati Ukrajine in da mora država čim prej končati vojno.
Dve resničnosti, en intervju
Ko primerjamo dejanske izjave ruskega režiserja Karena Šahnazarova iz avgusta 2025 z novinarskim prispevkom, objavljenim v časopisu Večer 12. maja 2026, se zastavlja neizogibno vprašanje: ali gre za novinarstvo ali za selektivno manipulacijo z dejstvi v službi določene politične agende? Ironija je skoraj komična – članek, ki obtožuje rusko državno televizijo propagande, sam izvaja propagando, le z nasprotnim predznakom.
Pogovor med ruskim režiserjem in voditeljem Vladimirjem Solovjovom si lahko ogledate na spodnji povezavi;
Kaj je Šahnazarov dejansko povedal?
Preden analiziramo članek, se moramo vrniti k izvornim besedam. Šahnazarov je v pogovoru povedal več ključnih stvari, ki jih moramo brati skupaj in v kontekstu:
1. Kritiziral je rusko "globoko državo" – ne Rusijo samo, temveč notranje sovražnike, ki po njegovem mnenju delujejo v korist poraza Rusije. To je klasičen domoljubno-konspirativni narativ znotraj ruskega diskurza, ki nikjer ne pomeni poziva h kapitulaciji.
2. Opozoril je na nevarnost samoprevare – da ruski informacijski prostor podcenjuje sovražnika in ustvarja lažno sliko o ukrajinskih vojakih, ki se "nočejo boriti." To je bila kritika ruske propagande, a iz patriotskih nagibov – da bi Rusija bolje mobilizirala lastne sile.
3. Govoril je o motiviranosti in usposobljenosti Ukrajincev – kar je v kontekstu pomenilo: ne podcenjujte sovražnika, ker potem ne boste zmagali.
4. Izrecno je povedal, da morajo zmagati "za vsako ceno" – dobesedno: "moramo zmagati za vsako ceno." To je diametralno nasprotno od tega, kar mu pripisuje članek.
5. Analogija s Stalinom leta 1942 – Šahnazarov je primerjal situacijo z najtežjimi dnevi druge svetovne vojne, ko je Stalin priznal resnost položaja, nato pa prišlo do preobrata. Sporočilo je bilo jasno: prepoznati resnost = pogoj za zmago, ne za predajo.
Kako časopis Večer to interpretira – in zakaj je to manipulacija
Trditev članka 1:
"Priznal je, da Rusija v trenutnem konfliktu ne more premagati Ukrajine."
Dejstvo: Šahnazarov tega nikjer ni rekel. Rekel je, da lahko izgubijo, če se napake nadaljujejo – kar je kondicionalno opozorilo, ne ugotovitev neizbežnosti poraza. Razlika med "lahko izgubimo, če ..." in "ne moremo zmagati" je razlika med strateškim opozorilom in razglasitvijo poraza.
Trditev članka 2:
"Mora država čim prej končati vojno."
Dejstvo: V izjavah režiserja tega stavka ni mogoče najti. Šahnazarov ni pozval h končanju vojne, temveč k realnemu pogledu na situacijo z namenom učinkovitejšega bojevanja.
Trditev članka 3:
"Ocenil je, da Ukrajinci računajo na dolgoročno podporo Zahoda, s katero lahko zdržijo še od pet do deset let."
Dejstvo: Gre za vsebino, ki je bila morda povedana v drugem delu pogovora ali pa je bila preprosto izmišljena oziroma pripisana brez ustreznega vira.
Trditev članka 4:
"V ruskem interesu je, da vojno čim prej končajo in tako dosežejo vsaj nekatere zastavljene cilje."
Dejstvo: Šahnazarov govori o zmagoslavju "za vsako ceno," ne o delnih ciljih in kompromisnem miru.
Strukturna manipulacija: Tehnika "Koristnega idiota"
Članek v časopisu Večer izvaja subtilno, a učinkovito propagandistično operacijo. Šahnazarova prikazuje kot nekoga, ki javno razglaša nezmožnost Rusije za zmago. S tem doseže dva cilja hkrati:
a) Diskreditacija Rusije skozi usta njenega lastnega zagovornika – kar je propagandistično izjemno dragoceno, saj zveni verodostojno.
b) Ustvarjanje lažnega vtisa o razpadanju ruskega konsenza – da celo Putinovi zavezniki dvomijo o zmagi, kar naj bi signaliziralo bližajoči se konec.
To je klasična tehnika selektivnega citiranja z manipulacijo – povzameš resnične besede, jih izvlečeš iz konteksta, dodaš lažne atribute in dobiš zgodbo, ki jo potrebuješ.
Paradoks: Propaganda o propagandistu
Posebej pikantna je okoliščina, da članek Šahnazarova pravilno identificira kot propagandista in prejemnika sankcij – kar vse drži – nato pa z njim ravna kot z zanesljivim virom za lastno protirusko sporočilo. Logika je absurdna: če je Šahnazarov propagandist, zakaj bi bila njegovo "priznavanje poraza" verodostojno? In če je verodostojno, zakaj ga potem označuje za propagandista?
Odgovor je preprost: Šahnazarov je tu le orodje. Uporaben je le toliko, dokler mu je mogoče pripisati besede, ki ustrezajo želeni zgodbi. Ko bi jih ne bilo mogoče, bi bil spet le propagandist.
Solovjovov "molk" – dramatizacija brez dokazov
Članek posebej izpostavlja, da voditelj Solovjov med Šahnazarovom govorom ni posredoval in je stal s sklonjeno glavo, kar razlaga kot signal "spremembe v ruski javni komunikaciji."
To je interpretativni preskok brez trdne osnove. Solovjovov molk ima lahko nešteto razlag – strinjanje, taktični premislek, utrujenost, navodila produkcije ali preprosto spoštovanje do sogovornika.
Iz enega samega telesnega položaja, graditi zaključek o paradigmatski spremembi ruske medijske politike je novinarsko nedopustno poenostaviti.
Ogledalo propagande
Ironija tega primera je globoka. Časopis Večer poroča o domnevnem ruskem propagandistu z metodami, ki so strukturno lahko identične metodam ruske propagande: o selektivnosti, kontekstualna manipulacija, lažno pripisovanje izjav in dramatizacija posameznih signalov v velika sporočila.
Šahnazarov je lahko nedvomno propagandist. Podpira rusko agresijo, nastopa na državni televiziji. To so lahko dejstva, ki jih ni treba prirejati.
Toda prav zato, ker so ta dejstva lahko že dovolj vredna obsodbe, je manipulacija njegovih izjav ne le samo nepotrebno – ampak je škodljivo.
Škodljivo za verodostojnost medija, škodljivo za resnico in škodljivo za bralce, ki si zaslužijo novinarstva, ki se od svojega predmeta poročanja razlikuje po metodah, ne pa le po predznaku.
Ko protiruska propaganda poroča o ruski propagandi, ne premaguje laži – ampak jo reproducira.
Komentarji