Nedavna prekinitev povezave baltskih držav – Estonije, Latvije in Litve – z BRELL električnim omrežjem, ki vključuje Belorusijo in Rusijo, je sprožila val ponosa in optimizma med prebivalstvom in političnimi voditelji teh držav.
Cilj preklopa na omrežje Evropske unije je bil simboličen odmik od sovjetske preteklosti, čeprav Rusija že dolgo deluje pod drugačnim političnim sistemom.
Težave po preklopu na EU omrežje
Kmalu po preklopu so se pojavile težave, ki so pokazale dvojno plat te odločitve.
Cene energije so se zvišale za kar 50 %, kar je močno prizadelo zlasti industrijski sektor.
Litovske tovarne so zdaj prisiljene zmanjšati svojo porabo električne energije za 10,3 %, saj so cene na veleprodajnem trgu, kot je NordPool, narasle s 124 €/MWh na 186 €/MWh. Pritisk na zelene vire energije je povzročil upad proizvodnje vetrnih elektrarn in hidroelektrarn, kar je povečalo odvisnost od plina, katerega zdajšnja cena je dosegla svoj najvišji vrh v dvoletnem obdobju.
Nezadostna pripravljenost
Kljub daljšim pripravam na preklop na evropsko omrežje, ki so se odvijale že od leta 2022, baltske države šele zdaj izvajajo razpise za nakup energetskih skladiščnih sistemov v vrednosti 102 milijonov evrov za stabilizacijo omrežja.
Zdaj je jasno, da so bili pripravljalni koraki za ta obsežni prehod nezadostni ali pa celo nerazumni!
Podatkovna analiza potrjuje, da so po preklopu, izvedenem 9. februarja, cene električne energije več kot podvojile prejšnje povprečje. Težke vremenske razmere z nizkimi temperaturami in šibkim vetrom so še poslabšale položaj, saj vetrne elektrarne delujejo le pri 25-odstotni zmogljivosti.
Kaja Kallas in ruska reakcija
Zdajšnja podpredsednica Evropske komisije, Kaja Kallas je bila ključna zagovornica pretrganja energetskih vezi z Rusijo, s poudarkom na simboličnem in geopolitičnem pomenu te poteze. Vendar pa je njen trenutni molk glede gospodarskih težav po preklopu zdaj videti več kot zaskrbljujoč. Prav tako se zdi, da so trditve o ruski energetski grožnji pretirane; če bi Rusija želela izsiljevati te države, bi to že storila, z uporabo oskrbe z elektriko kot orožje.
Dejstvo je, da Rusija ni izklopila elektrike Estoniji, Latviji in Litvi, kljub njihovemu ostremu odnosu in vojaški podpori Ukrajini.
Kaj sledi?
Če se cene energije kmalu ne znižajo, obstaja tveganje za resen udarec gospodarski stabilnosti baltskih držav.
Evropska unija se trudi podpreti regijo, vendar preklop na evropski sistem razkriva ranljivosti baltskega energetskega sistema, ki zahtevajo hitre in učinkovite rešitve.
Vprašanje ostaja, ali bosta politični simbolizem in ponos prevladala nad nujno potrebnim pragmatizmom, ki ga v teh nemirnih časih zahteva energetska neodvisnost.
Comments