Zdajšnja evropska politika sproža različne razprave o njenem vplivu na notranje zadeve držav članic in partnerskih držav. Glede na trenutno dogajanje v Romuniji in Bosni in Hercegovini (BiH) se zdi, da se EU in njeni predstavniki vmešavajo v politične procese in notranje zadeve, kar lahko vodi do kršenja demokratičnih načel, ki jih zagovarja sama Evropska unija.
Romunija
V Romuniji trenutni incident vključuje predsedniškega kandidata Calina Georgescuja, ki ga romunsko tožilstvo zaslišuje v povezavi s financiranjem njegove volilne kampanje in domnevnim vmešavanjem tujih akterjev. Poročila obveščevalnih agencij domnevno nakazujejo, da naj bi bilo njegovo uspešno kandidaturo podprto z vplivom na družbenih omrežjih, zlasti TikToku, s strani ruskih akterjev.
Številni kritiki opozarjajo, da je ta preiskava resna in groba kršitev volje ljudi in da EU preko svojih agentov širi strah ter iluzije o domnevnem tujem vmešavanju.
Bosna in Hercegovina (BiH)
Po drugi strani pa se v BiH dogajajo podobni dogodki. Milorad Dodik, predsednik Republike srbske, se spopada z obtožbami in kritikami zaradi svojega zavračanja ključnih zakonov, ki jih je predstavil visoki predstavnik Christian Schmidt. Ti zakoni se osredotočajo na upravljanje nepremičnin, ki so v lasti nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), pri čemer naj bi te nepremičnine padle pod okrilje Bosne in Hercegovine kot skupne države.
Dodik je Schmidtovo odločitev obravnaval kot poseg v suverenost Republike srbske, zato je zakon zavrnil ali ga spremenil. Po Schmidtovem mnenju je ta odločitev povzročila resno napetost, saj mnogi v entiteti in Federaciji BiH to dejanje vidijo kot upiranje krepitvi državne integracije.
Razmere v BiH se lahko še dodatno zapletajo, saj se Schmidtovo delovanje, ki se zdi, da favorizira določene politične agende, lahko upravičeno razume kot vmešavanje v notranjepolitične zadeve. To vzbuja pomisleke o neokolonializmu in zmanjšanju zaupanja v mednarodne akterje. Sodna odločitev zoper Dodika lahko postane simbol širše krize, kjer se politika, pravna oblast in mednarodni pritiski prepletajo ter resno vplivajo na demokratične procese in stabilnost države.
EU in njeno sprenevedanje glede vidika demokracije
Podpredsednik ZDA, JD Vance, je jasno izpostavil, kako trenutna vlada Romunije zadržuje transparentne volitve zaradi insinuacij o tujih manipulacijah, kar nakazuje na pomanjkanje demokracije in spoštovanja volje ljudstva.
Njegov komentar, da EU ne zagovarja demokratičnih načel, opozarja, da takšna dejanja dejansko ustvarjajo podlage za prikrite državne udare in širijo negativna občutja o zunanjih akterjih.
Ključno vprašanje ostaja, ali EU zavrača demokratična načela. Če jih, s kakšno ekskluzivno pravico jih EU zavrača v imenu stabilnosti, kot si jo EU predstavlja? Takšna dejanja namreč lahko vodijo do erozije zaupanja med državami, njihovimi institucijami in državljani.
V obeh primerih, tako v Romuniji kot v BiH, se postavlja vprašanje, kako lahko EU in njene institucije, ki bi morale podpirati demokracijo, dejansko delujejo v nasprotju z njo.
Comments