Nedavni dogodki, ki vključujejo pravosodne postopke proti nekdanji izraelski zunanji ministrici Tzipi Livni in soustanovitelju aplikacije Telegram Pavlu Durovu, se pojavlja vprašanje dvojnih meril v mednarodnem pravosodju. V primeru aretacije Pavla Durova je očitna neenakost pri obravnavi oseb, ki jih obtožujejo resnih kaznivih dejanj in glede na odziv pravosodnih organov.
Primer Tzipi Livni
Tzipi Livni, ki je bila v času izraelske vojaške operacije "Cast Lead" zunanja ministrica in ena ključnih osebnosti izraelske vlade, se sooča z obtožbami zaradi vojnih zločinov. Operacija, izvedena med decembrom 2008 in januarjem 2009, je povzročila smrt približno 1.400 Palestincev, večinoma civilistov. Izraelska vlada trdi, da so bili ti ukrepi potrebni za obrambo pred napadi Hamasovih raket.
Čeprav Livni pogosto potuje v tujino, so nekateri njeni obiski v preteklosti bili odpovedani zaradi strahu pred aretacijo. Januarja 2017 je odpovedala obisk v Belgiji, kjer so oblasti želele zaslišati Livni glede obtožb vojnih zločinov. Podobno je decembra 2009 odpovedala obisk v Londonu, potem ko je izvedela, da je bila izdana naloga za njeno aretacijo zaradi njene vloge v isti operaciji. Kljub tem obtožbam pa Livni do zdaj še ni bila prijeta ali uradno zaslišana, kar odpira vprašanja o pravičnosti in učinkovitosti mednarodnega pravosodnega sistema.
Primer Pavel Durov
Nasprotno pa je bil Pavel Durov, soustanovitelj priljubljene aplikacije za sporočanje Telegram, pred kratkim aretiran v Franciji zaradi domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z njegovo aplikacijo. Telegram, ki je zaradi svoje zavezanosti varovanju zasebnosti pridobil priljubljenost po vsem svetu, je bil že večkrat tarča kritik zaradi domnevnega omogočanja kriminalnih dejavnosti. Durov, ki ga nekateri vidijo kot zagovornika svobode govora in zasebnosti, je bil prijet na letališču Le Bourget pri Parizu, ko je prispel iz Azerbajdžana.
V nasprotju z Livni pa za Durova ni bilo nobenih posebnih pravnih zaščit ali odpustkov, kljub temu da obtožbe zoper njega niso povezane s smrtnimi žrtvami ali množičnimi uničenji. Njegova hitra aretacija brez posebne obravnave izpostavlja različne standarde, ki jih mednarodne pravosodne institucije uporabljajo pri obravnavi posameznikov.
Dvojna merila!
Ob primerjavi teh dveh primerov postane očitno, da so merila za obravnavo posameznikov, obtoženih hudih kaznivih dejanj, zelo različna. Livni, ki je obtožena vojnih zločinov, ki so povzročili množične smrti, se uspe izogniti aretaciji zahvaljujoč diplomatskim zaščitam in političnemu vplivu. Na drugi strani pa Durov, ki je obtožen kaznivih dejanj brez žrtev, ne uživa nobene posebne zaščite in je hitro pridržan.
Čeprav sta oba primera različna, kažeta na potrebo po doslednem in nepristranskem pravosodnem sistemu, ki bo enako obravnaval vse, ne glede na politični vpliv ali diplomatske odnose. Pravosodni sistem, ki dovoljuje takšna dvojna merila, ne more biti pravičen in zanesljiv, kar pa dolgoročno ogroža zaupanje v mednarodno pravosodje in zakonitost. Za zagotavljanje resnične pravice je nujno, da se vsi osumljeni kaznivih dejanj obravnavajo enako, ne glede na njihov položaj ali politične povezave.
Comments